Čudežni recept za slovensko zdravstvo?

In kakšen je čudežni recept za slovensko zdravstvo? Vse sile na ministrstvu za zdravstvo naj bi bile zdaj usmerjene v pridobivanje čim večjega števila zdravnikov. To naj bi dosegli tako, da bodo najprej povečali vpis študentov na medicinsko fakulteto, skrajšali bodo čas za pridobitev specializacije in drugih strokovnih nazivov, ki jih zdravniki potrebujejo. Prav tako bodo prenesli nekatere naloge, ki jih imajo zdaj le zdravniki, na diplomirane medicinske sestre. To se bo verjetno najbolj poznalo na anesteziologiji, kjer zdravnikov najbolj primanjkuje. Hkrati bodo poenostavili proces zaposlitve tujih zdravnikov, predvsem tistih, ki prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije.

Poleg tega naj bi pocenili delovanje urgence. In sicer tako, da bodo organizirali dežurstva in jih tudi plačevali le najbolj obremenjenim zdravnikom: to so največkrat kirurgi, internisti in anesteziologi v kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru. Če tudi to ne bo pomagalo, bodo uvedli izmensko delo, kar pomeni, da dežurstev ne bodo plačevali, bodo pa zdravnikom dodatno plačevali za delo ponoči, ob nedeljah in ob praznikih. Tisti zdravniki, ki ne obravnavajo toliko nujnih primerov, pa bodo morali biti v stalni pripravljenosti.

Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin predlogov ne komentira, dokler ne bodo uradni. Minister za zdravje Dorijan Marušič pa pravi, da umik soglasij za delo prek polnega časa trenutno ne vpliva bistveno na izvajanje zdravstvene oskrbe.

Na delo čaka 200 tujih zdravnikov

Ta čas na delo v Sloveniji čaka okoli 200 zdravnikov iz tujine, od tega kar 50 specialistov. Zaradi dolgih birokratskih postopkov, ki trajajo tudi do leto dni, svojega dela ne morejo začeti opravljati takoj, in to kljub temu da pri nas po nekaterih ocenah primanjkuje celo več kot 2000 zdravnikov. Kmalu bo drugače, zagotavljajo odgovorni.

"Ne nazadnje smo kot država zainteresirani za vsakega dobrega tujega zdravnika, ki bi bil pripravljen delati pri nas. V tem primeru, če je dober, dobimo odličnega strokovnjaka, v katerega nam ni bilo treba vlagati,“ meni predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda. A Jiri Hollan, ki je v Slovenijo s Češke prispel pred več kot 30 leti, se za ta korak, kot pravi, zdaj ne bi več odločil. "Tam ima 30 let delovne dobe, tukaj pride in začne s plačo čisto od nule, kot da je šele končal specializacijo,“ je opisal položaj "uvoženih“ zdravnikov. 

Trenutno v Sloveniji dela nekaj več kot 350 tujih zdravnikov, potrebovali jih bomo še več. Po podatkih ministrstva od 500 do 1000. Zdravniška zbornica pa ocenjuje: v Sloveniji primanjkuje približno 2300 zdravnikov; 1500 na sekundarni in 800 na primarni ravni.

Zato naj bi poenostavili birokratske postopke. Izpit, ki ga morajo opraviti tuji zdravniki, bo prilagojen vsakemu posamezniku glede na to, od kod prihaja, in glede na univerzo, ki jo je opravil. Vsak pa bo moral dokazati tudi znanje slovenščine.