Socialne delavke pregorevajo: 'Ne zmoremo več, jokamo, doživljamo živčne zlome'

"Ne zmoremo več, jokamo, doživljamo osebne stiske, živčne zlome, ker ljudem, družinam, ki nujno potrebujejo denar, ne moremo zagotoviti odločb v zakonsko predpisanem roku 60 dni." Tako po zapisu na družbenem omrežju, ki ga je objavil eden od uporabnik Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad, svojo stisko opisuje tam zaposlena socialna delavka. Da vodstvo v zadnjem času prejema številne odpovedi,"v roku 14 dni so odšle štiri socialne delavke, ker ne zdržijo psihičnega pritiska", še lahko preberemo.  Novih kadrovskih okrepitev ni od nikoder, na pristojnem ministrstvu pa da jih ne sliši nihče.

Te trditve smo preverili pri vodstvu omenjenega centra, kjer priznavajo, da so njihovi zaposleni v zadnjem času preobremenjeni."Od marca oziroma od začetka epidemije opažamo porast vlog," je povedala Anja Osojnik, direktorica CSD Ljubljana Bežigrad. Zaradi spremenjenega načina vlaganja vlog, ki se po novem oddajajo v elektronski obliki in prek navadno pošte, so vloge velikokrat nepopolne. Zaradi močnega porasta brezposelnih oseb se je močno povečalo število vlog, to je sporočenih sprememb, o katerih je treba na novo odločiti. Od uporabnikov dobivajo okoli 40 odstotkov več telefonskih klicev in okoli 30 odstotkov več elektronske pošte, pove Osojnikova.

Od začetka epidemije se je za približno 35 odstotkov povečalo število vlog za izredno denarno pomoč. "Iz statistike izhaja, da smo v aprilu, maju in juniju prejeli 22.540 vlog in imamo rešenih 98 odstotkov vlog za mesec april, 94 odstotkov za mesec maj in 88 odstotkov vlog za mesec junij. Za mesec julij smo rešili že več kot polovico vlog," pojasni sogovornica.

Glede kadrovskega primanjkljaja pa Osojnikova pove, da"za vsako prazno delovno mesto nemudoma objavimo razpis in zaposlujemo nove sodelavce". Dodatnih delovnih mest pa na svojo roko ne morejo ustvarjati, saj jim mora zeleno luč za to dati pristojno ministrstvo. "Kadrovska podhranjenost ostaja največji izziv centrov za socialno delo, na katerega ves čas opozarjamo," pove direktorica bežigrajskega centa. V zadnjem letu res beležijo kar nekaj odhodov zaposlenih:"Odšli so zaradi upokojitve, lažjega usklajevanja družinskega življenja oziroma oddaljenosti od kraja bivanja in želje po menjavi delovnega mesta."  To zagotovo vpliva tudi na poslabšanje delovnega vzdušja in prehodno večjo obremenjenost, prizna direktorica CSD Ljubljana Bežigrad.

"Stiske zaposlenih naslavljamo z vso resnostjo in odgovornostjo. K vsem težavam, s katerimi se srečujemo na centru, pristopamo sistematično in premišljeno, ter neprestano iščemo rešitve, ki bodo v korist tako zaposlenih kot uporabnikov," dodaja Osojnikova.

Zaradi epidemije COVID-19 so se pri že obstoječih skupinah ranljivega prebivalstva močno povečala tveganja za socialno izključenost zaradi ustavitve javnega življenja in omejitve druženja, še pravi Osojnikova. "Po epidemiji se na nas obrača povečano število uporabnikov zaradi težav v partnerskih odnosih. Materialna stiska, strah pred izgubo zaposlitve, stiska glede prihodnosti, so še poslabšali načete odnose. Povečalo se je število primerov nasilja v družini, kot tudi število staršev, ki se na nas obračajo zaradi vzgojne nemoči, vedenjskih težav in psihičnih stisk najstnikov. Opažamo pa tudi povečano število starostnikov, ki se spopadajo s težavami glede oskrbe in osamljenostjo." 

Valentina Vehovar, direktorica direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, je v oddaji SVET na Kanalu A dejala, da je izbruh koronavirusa presenetil vse, tako prebivalstvo kot centre za socialno delo. Število upravičencev do denarne socialne pomoči se je med januarjem 2020 in majem 2020 povečalo za kar 11.000. "To kaže tudi za zelo učinkovito delo CSD, saj so morali vse te vloge tudi obdelati."

Ker so na ministrstvu predvideli, da bo tudi na CSD-jih po Sloveniji primanjkovalo zaposlenih v času epidemije, so že v prvem protikoronskem zakonu opredelili, da se vse pravice, ki se iztečejo v času epidemije, avtomatično podaljšajo, dodaja Vehovarjeva. "S tem smo želeli ohraniti socialno varnost, vsem, ki so pravice imeli." Centri pa so po njenih besedah dobili jasna navodila, da primarno rešujejo prve vloge, torej za tiste posameznike, ki so se "prvič soočili s stisko". 

Dodala je, da statistični podatki kažejo, da več kot polovico vlog CSD-ji rešijo že v prvih 30 dni, zakonski rok sicer predvideva 60 dni. A na samo izplačilo močno vpliva, kdaj je vloga vložena, saj se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca.