Poplavni dogodek je močno spominjal na vse pretekle obsežne poplave, ki so Slovenijo prizadele v letih 1990, 2005, 2007, 2010, 2012 in 2014, a jih je tokratni dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti.

Temeljni kamen za katastrofo je postavil že izrazito moker julij, ki je porečja dodobra namočil. Na širšem območju osrednje in severne Slovenije je takrat padel dvakratnik, ponekod celo trikratnik dolgoletnega povprečja (med letoma 1991 in 2020) julijskih padavin.

Intenzivni nalivi, ki so trajali tudi po 12 ur

Noč s 3. na 4. avgust pa je začela pisati zgodbo največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije. Padavine izjemnih intenzitet so s četrtka na petek zajele porečja na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega in Polhograjskega hribovja. "V šestih do 12 urah je na z julijskimi padavinami predhodno namočena porečja padlo med 150 in 200 mm dežja, ki je povzročil silovit porast številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek," pojasnjuje Arso.

Intenzivni nalivi s trajanjem od šest do 12 ur, ki so se z neba spustili v tej noči, so bili statistično najbolj izjemni na severu države, s povratno dobo tudi več kot 100 let. Ponekod na severu in severozahodu so bile dosežene tudi rekordne dnevne vsote padavin.

V četrtek zvečer so se pojavile prve zelo intenzivne padavine v zahodni in severni Sloveniji, ko je ponekod v dobri uri, še pred koncem dneva, padlo tudi do 50 mm padavin. V obnavljajočih se intenzivnih nalivih na širšem območju severozahodne in severne Slovenije je do jutra padla glavnina dežja. Do petka do osmih zjutraj je v pasu od Zgornjega Posočja in doline Idrijce do doline Drave na Koroškem in Štajerskem v 12 urah padlo več kot 100 litrov dežja. Na velikem delu tega območja je padlo več kot 150 litrov dežja na kvadratni meter, lokalno pa tudi čez 200 litrov.  

Drugod v severni polovici Slovenije je padlo bistveno manj padavin, v južni polovici pa zelo malo ali nič.

Obilno deževje z nalivi se je nadaljevalo ves petek, v soboto se je umirilo, je pa še vedno padalo. Do konca dneva je na širšem območju osrednje, severne in severozahodne Slovenije padlo še 20 do 40 mm dežja, ponekod do 60 mm.  V treh dneh, do nedelje zjutraj, je največ padavin, krajevno tudi več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter, padlo v porečjih Save Bohinjke, Sore, Kokre, Tržiške Bistrice, Meže ter povirnih delih porečij Kamniške Bistrice in Savinje.

Reke odnašale hiše, mostove in ceste

K visokovodnemu stanju rek so torej prispevali predhodna namočenost in številni nalivi, ki so se zvrstili med 3. in 6. avgustom. 

V petek dopoldne so izjemne pretoke dosegle zlasti Meža, Mislinja, Suhodolnica, Savinja, Lučnica, Dreta, Kamniška Bistrica, Nevljica, Pšata, Sora, Poljanska Sora, Gradaščica, Šujica in Sava na območju Ljubljane. Pri tem so nastopile obsežne in uničujoče poplave. Poplavljena so bila številna naselja s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Sprožili so se tudi številni plazovi, reke so nosile obsežne količine plavja in odnašale mostove in ceste. Deževati pa še vedno ni nehalo. 

Tri največje slovenske reke poplavljale hkrati

Posebnost tokratnega dogodka je bila tudi ta, da so največje tri slovenske reke, Sava, Drava in Mura, poplavljale hkrati.

V soboto, 5. avgusta,  je imela reka Sava v spodnjem toku več kot 3000 kubičnih metrov na sekundo, prvič po letu 2010. Zaradi silovitega dotoka iz sosednje Avstrije sta začeli poplavljati tudi Mura in Drava. Drava je bila močno okrepljena z lokalnimi dotoki v Sloveniji, Mura pa z večkratnimi porasti pritokov dolvodno od avstrijskega Gradca.  

Mura v Gornji Radgoni je dosegla rekordni pretok več kot 1450 kubičnih metrov na sekundo, pretok Drave po sotočju z Dravinjo pa je presegel 1900 kubičnih metrov na sekundo. 

Na poplavljenih območjih ob Dravi se je voda zadržala do 8. avgusta, ob Muri pa do 9. avgusta.

"Povratne dobe največjih pretokov manjših rek in glavnih odvodnikov v povirnih delih porečij Meže, Savinje, Kamniške Bistrice in Sore kot tudi reke Save na odseku od Medvod do Hrastnika so bile ocenjene na 100 in več let. Mura in Savinja v spodnjem toku sta dosegli od 50- do 100-letno, Sava pod sotočjem s Krko 20-letno, Drava v spodnjem toku pa 10- do 20-letno povratno dobo," našteva Arso.  

Poplavna škoda neposredno po dogodku je bile ocenjena na 500 milijonov evrov, ob koncu avgusta pa se je ta ocena podeseterila.