V elektronski poštni nabiralnik Cekina smo pred kratkim prejeli sporočilo z zelo delikatno vsebino. Par je pred kratkim kupil nepremičnino v Piranu, kjer pa lastnik ni hotel overiti podpisa na pogodbi oziroma pri potrdilu plačane kupnine. Paru je to uspelo doseči šele s tožbo, v tem času pa je bil sprožen postopek za črno gradnjo, ki jo je lastnik naredil na parceli hiše, v kateri je omenjeni par kupil stanovanje. Zaradi tako imenovane "plombe“ inšpekcije par ni mogel vpisati lastnine v zemljiško knjigo, saj so vpis lastništva večkrat zavrnili. Šele po plačilu stroškov rušenja črne gradnje (stroške so si razdelili različni kupci) so pristojne institucije "plombo“ umaknile in sprostile vpis lastništva. Žal pa odvetnik, ki je zastopal interese našega bralca, ni ažurno spremljal dogajanja in tako prepozno ugotovil, kdaj je bila plomba umaknjena. Po nekaj tednih, ko je vložil vlogo za vpis v zemljiško knjigo, je bila na isto nepremičnino že vložena zahteva podjetja X za terjatev do te nepremičnine, saj je prodajalec, ki je našemu bralcu prodal hišo, imel do omenjenega podjetja neporavnano obveznost.
Katero načelo velja, ko se "plomba“ umakne? Ali je za tovrstno zadevo kriv odvetnik, ker ni spremljal dogajanja pri samem vpisu? Ali morda celo kakšen čuden zakon dopušča tovrstne "goljufije“? Kaj kupcu nepremičnin v tem primeru sploh preostane, obstaja združenje za reševanje tovrstnih primerov ali je boljša izbira tožarjenje vse do evropskega sodišča? Lahko kaj doseže varuh človekovih pravic? Več o vsem si preberite v članku Nepremičninska prevara ali luknja v zakonu?
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.