Nepravilnosti na inšpektoratih: neupravičena napredovanja in preveč izplačani potni stroški

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Inšpektorata za promet, energetiko in prostor v letih 2011 in 2012, ki opravlja naloge inšpekcijskega nadzora za področja prometa, energetike, rudarstva in prostora. Računsko sodišče je revidiralo tudi učinkovitost izvajanja nalog v delu, ki se nanaša na področje gradbene inšpekcije (izvajanje nalog gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije) v letih 2011 in 2012.

Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja inšpektoratov v letih 2011 in 2012 izreklo negativno mnenje, ker so poslovali v neskladju s predpisi v več primerih. Med drugim jim očitajo, da so javni uslužbenci napredovali v višje plačne razrede in v višje nazive, čeprav niso izpolnjevali pogojev za napredovanja, ki so določeni v uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in v uredbi o napredovanju uradnikov v nazive. Prav tako z razporeditvijo javnih uslužbencev na delovna mesta, za zasedbo katerih niso izpolnjevali predpisanih pogojev, in z določitvijo pogoja za delovno mesto v sistemizaciji, ki ni skladen z zakonom, niso upoštevali določil zakona o delovnih razmerjih, energetskega zakona in uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Prav tako z nepravilnim obračunom dodatkov za delovno dobo niso upoštevali določil kolektivne pogodbe za javni sektor.

V primeru premestitve javnega uslužbenca na delovno mesto, na katerem ni opravljal nalog, ki bi ustrezale navedenemu delovnemu mestu, pri čemer pa glavna inšpektorica ni pisno odločila, da mora javni uslužbenec zaradi začasno povečanega obsega dela namesto dela, ki sodi v opis njegovega delovnega mesta, opraviti tudi delo, ki ne spada v opis delovnega mesta, ustreza pa njegovi strokovni usposobljenosti, inšpektorat za okolje in prostor ni upošteval določil zakona o javnih uslužbencih.

Prav tako je računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti pri izplačevanju stroškov prevoza na delo in z dela. Te so izplačali v nasprotju z določili uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih in zakona za uravnoteženje javnih financ.

Negativno mnenje tudi zaradi neustrezne porabe proračunskih sredstev

Proračunska sredstva so porabili za odstranjevanje nelegalno zgrajenih objektov, za prenovo poslovnih prostorov, za nabavo potrošnega materiala, za opravljene storitve, za nabavo računalniške opreme, ne da bi izvedli postopke v skladu z zakonom o javnih naročilih in notranjimi akti, v poročilu navaja računsko sodišče.

Prav tako jim očitajo, da obveznosti niso prevzeli s pisno pogodbo ali naročilnico, pogodb niso sklenili pred začetkom opravljanja storitev, račune so plačevali, ne da bi pred izplačilom preverili pravni temelj in višino obveznosti, zato so ravnali v nasprotju z določili pogodb, zakona o javnih financah in pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna. Prav tako pri prevzemanju obveznosti in izplačilih iz proračuna niso upoštevali določil uredbe o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave, uredbe o stroških reprezentance, uredbe o upravnem poslovanju, notranjih aktov o finančnem poslovanju, osebni varovalni opremi in uporabi službenih vozil.

Plačevali še pred opravljeno storitvijo

Pri izplačilih iz proračuna niso upoštevali določil zakona o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 glede plačila 30. dan po prejemu računa. Prav tako s plačilom računa pred opravljeno storitvijo niso upoštevali določila zakona o javnih financah. Računsko sodišče še navaja, da z izplačili za neupravičene stroške, ki niso bili nujni za delovanje in izvajanje nalog oziroma so javnim uslužbencem zagotavljali pravice v večjem obsegu, kot jih določa zakon, niso upoštevali določil zakona o javnih financah in zakona o javnih uslužbencih.

Kaj je sodišče ugotovilo glede delovanja gradbene inšpekcije?

Izvajanje nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012 je sodišče ocenilo kot neučinkovito, ker inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, nista imela predpisanih ustreznih in zadostnih podlag, navodil in usmeritev, ki bi zagotavljale enotno, pregledno in učinkovito izvajanje nalog gradbene inšpekcije. Prav tako nalog gradbene inšpekcije nista izvajala v skladu s predpisanimi podlagami in nista ustrezno spremljala izvedenih nalog gradbene inšpekcije, saj nista izvajala ustreznega nadzora nad izvajanjem teh nalog, nista sprejela ustreznih ukrepov za odpravo zaostankov, se nista ustrezno odzivala na ugotovitve nadzornih institucij in nista ustrezno poročala.

Cel kup napak: od pomanjkljive aplikacije do neusklajenih navodil

Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so se gradbeni inšpektorji pri izvajanju nekaterih določil zakona o graditvi objektov srečevali s težavami, ki so predstavljale ovire za učinkovito, enotno in pregledno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora. Inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, nista sprejela notranjega akta, s katerim bi opredelila postopke, skupne usmeritve in načine ravnanj glede uporabe določil zakona o graditvi objektov, da bi bila tako v večji meri zagotovljena enotnost delovanja gradbene inšpekcije. Za upravljanje z dokumentarnim gradivom sta imela inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, za obdobje, na katero se nanaša revizija, sprejeta navodila za poslovanje inšpektorata za okolje in prostor z dokumentarnim gradivom, ki pa zaradi neenotne ureditve evidentiranja prijav (med skupnimi in samostojnimi zadevami) ne zagotavljajo preglednosti poslovanja in v računalniškem programu otežujejo pregled nad prijavami.

Inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, kljub vloženim finančnim sredstvom nista uvedla takšne informacijske rešitve ali poskrbela za nadgradnjo aplikacije, ki bi omogočala generiranje podatkov za pripravo letnih poročil, zagotavljala sistematičen pregled nad izvajanjem posameznih temeljnih nalog inšpekcijskega nadzora in omogočala nadaljnje postopke razvrščanja in grupiranja zadev po opredeljenih kriterijih. V obdobju, na katero se nanaša revizija, inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, tudi nista razpolagala s takšno informacijsko rešitvijo, s pomočjo katere bi lahko tekoče spremljala stanje terjatev od kazni in glob, izrečenih v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih. Inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, v obdobju, na katero se nanaša revizija, tudi nista imela z notranjim aktom predpisanih kriterijev za razdelitev območij nadzora oziroma dodeljevanje zadev v reševanje posameznim inšpektorjem, zaradi česar so vodje območnih enot za dodelitev zadev v reševanje uporabljali različne pristope, pri razdelitvi področij dela med gradbene inšpektorje pa so nenapisane kriterije uporabljali na različne načine.

Neustrezen vrstni red inšpekcijskih zadev

Inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, nista imela sprejete metodologije s selekcijskimi in objektivnimi merili za prednostno obravnavo zadev. Merila v letnih načrtih so izpostavljala bistvene vsebinske poudarke za določitev prioritet, vendar niso bila opredeljena in ovrednotena na način, da bi bilo z njihovo uporabo mogoče oblikovati vrstni red zadev za vodenje inšpekcijskih postopkov in vrstni red konkretnih izvršljivih zadev za izvedbo rušitev po drugi osebi. Zaradi presplošnih in nejasno opredeljenih meril v letnih načrtih so gradbeni inšpektorji ta merila uporabljali na različne načine, zavezanci v inšpekcijskih in izvršilnih postopkih pa niso bili enakopravno obravnavani, še navaja računsko sodišče v svojem poročilu.

Gradbeni inšpektorji delali z zamudo, pomanjkljivo in potratno

Gradbeni inšpektorji izvajajo inšpekcijske preglede in izrekajo ukrepe predvsem v zvezi z nedovoljenimi gradnjami, zato inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, ne izpolnjujeta ostalih dveh temeljnih nalog v zvezi z zahtevami glede lastnosti objektov v vseh fazah graditve objektov (vključno z vgrajevanjem proizvodov) in v zvezi z zagotavljanjem izpolnjevanja predpisanih pogojev pri opravljanju dejavnosti in kakovosti dela v zvezi z graditvijo objektov (uporaba objektov). V obdobju, na katero se nanaša revizija, so gradbeni inšpektorji redne, samoiniciativne inšpekcijske preglede izvajali le v manjši meri, s čimer pa inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, nista mogla zagotavljati varovanja javnega interesa.

Inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, tudi nista imela sistematičnega pregleda nad reševanjem pritožb na odločitve prvostopenjskega organa in tudi nista analizirala vsebinskih odločitev, s pomočjo katerih bi lahko za posamezne značilne inšpekcijske, prekrškovne in izvršilne postopke z notranjim aktom opredelila enotne načine ravnanj. Gradbeni inšpektorji inšpekcijskih nalog niso opravljali pravočasno glede na predpisane roke, in sicer so odgovore prijaviteljem pošiljali kasneje kot v 15 dneh po prejemu prijave in izdajali sklepe o dovolitvi izvršbe kasneje kot v 30 dneh od poteka izpolnitvenih rokov, navedenih v odločbah. Gradbeni inšpektorji so inšpekcijske postopke pogosto uvedli kasneje kot v 30 dneh po prejemu prijave. Po zaključenih izvršbah po drugi osebi so gradbeni inšpektorji sklepe o stroških pogosto izdajali tudi več mesecev po prejemu računov izvajalcev, neplačane sklepe o stroških pa so posredovali v izterjavo tudi več mesecev po preteku roka plačila oziroma pritožbe ali pa jih v izterjavo sploh niso posredovali. Izvršbe po drugi osebi tudi niso bile izvedene na optimalno učinkovit način, saj so pri tem nastali dodatni stroški za državni proračun, zaradi domnevno nestrokovnega izvajanja nalog gradbene inšpekcije pa je bilo vloženih tudi več odškodninskih zahtevkov.

Pomanjkljiv nadzor nad delom inšpektorjev

Računsko sodišče ugotavlja, da inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije, nista imela predpisanih metod za izvajanje nadzora nad delom gradbenih inšpektorjev. Navajajo, da je inšpektorat za promet, energetiko in prostor junija 2012 sprejel načrt integritete, v katerem pa po njihvem mnenju ni ustrezno opredelil tveganj in ukrepov za njihovo obvladovanje za dve občutljivi področji gradbene inšpekcije, in sicer za nespoštovanje dolžnih ravnanj inšpektorjev za primere namernega izogibanja vodenju postopkov ali njihovo prilagajanje posameznim pravnim in fizičnim osebam in za evidentiranje prijav za primere neevidentiranja prijav, nepravočasne obravnave prijav, neobravnave prijav po vrstnem redu ali celo neobravnave oziroma namerne založitve prijav.