Denar za poplave je zaradi počasnosti in pasivnosti 'splaval' po vodi

Ministrstvo, pristojno za okolje, v obdobju od začetka leta 2007 do marca letos evropskih sredstev za ukrepe za zmanjšanje škodljivega vpliva poplav ni uporabljalo učinkovito, ugotavlja Računsko sodišče RS. Opozarja tudi na nezadostno redno vzdrževanje, porabo sredstev vodnega sklada in omogočanje gradnje na poplavnih območjih.

Računsko sodišče je v reviziji preverjalo, ali je država učinkovito koristila sredstva operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav.

Ugotovilo je, da priprava in izvedba projektov v obdobju 2007-2013 nista potekali vsebinsko in časovno dovolj učinkovito, bistveno bolj učinkovita pa ni niti priprava projektov za novo programsko obdobje 2014-2020.

Ministrstvo ob pripravi operativnega programa ni imelo podlag, ki bi mu omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti. Obstajale so sicer okvirne strateške usmeritve in opisno določeni cilji, niso pa bila poplavna območja sistemsko določena in ovrednotena glede na škodni potencial.

"V prvih treh letih - ko sta bili odgovorni osebi ministra Janez Podobnik in Karl Erjavec - se črpanju teh sredstev praktično ni posvečalo pozornosti, ni se naredilo skorajda nič," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Zaradi zamude bo "poplavna varnost zagotovljena kasneje, kot bi lahko bila, in črpanje evropskih sredstev najverjetneje ne bo optimalno," je dodal.

Sprva je bilo načrtovanih šest projektov - za porečja Savinje, Ljubljanice, Save, Drave in Dravinje ter projekt nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja (Bober) - pri čemer je bila leta 2007 znana okvirna vsebina le za projekt Bober.

Počrpali le dobro petino evropskih sredstev

Za izvedbo so nato določili tri projekte - Bober ter projekta na porečjih Savinje in Drave. Prvi, Bober, je bil potrjen šele leta 2010, s pripravo drugih dveh projektov pa je ministrstvo v letu 2010 šele začelo, potrjena pa sta bila v letih 2012 in 2013. Do konca leta 2013 je Slovenija za te projekte dala zahtevke za izplačilo 16,7 milijona evrov iz proračuna EU, kar je 22,5 odstotka razpoložljivih sredstev.

Projekt Bober se sicer le polovično nanaša neposredno na ukrepe poplavne varnosti, tudi pri projektih na porečjih Savinje in Drave se izvajajo določeni ukrepi, ki ne vplivajo neposredno na poplavno varnost ali se ne izvajajo na območjih, kjer je ogroženih največ ljudi. Če bodo vsi ti projekti v celoti izvedeni, kot je načrtovano, bo po ugotovitvah računskega sodišča urejenih za 10 odstotkov poplavno ogroženih območij v državi.

Tudi za novo programsko obdobje 2014-2020 stopnja pripravljenosti projektov, ki bodo verjetno predloženi v sofinanciranje, ni bistveno višja, je dejal Vesel. Poplavno ogrožena območja - teh je 61 - so sicer določena, še vedno pa ni opredeljeno, kakšni ukrepi so na posameznem območju potrebni.

Vesel: istih napak ne smemo ponoviti

To predstavlja tveganje, da se bodo ponovile razmere iz prejšnjega programskega obdobja, pravi Vesel, ki pa hkrati meni, da bo tudi ta revizija pripomogla, da temu ne bo tako. "Enostavno ne moremo sprejeti teze, da bi ponovili iste napake."

Zato od ministrstva in agencije v 90 dneh zahtevajo popravljalne ukrepe, med drugim uskladitev pojmov v zakonodaji, pripravo načrta aktivnosti za opredelitev območij za zadrževalnike vode ter načrta izvedbe projektov, ki bodo izpeljani s pomočjo evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.

Odziv Arsa: sredstva so učinkovito uporabljena

V odzivu je Agencija za okolje zapisala, da so presenečeni nad mnenjem sodišča. Zapisali so, da Arso učinkovito koristi evropska sredstva z izvajanjem projekta Bober - Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. "Celoten projekt je naravnan k zmanjšanju škodljivega delovanja voda ter vzpostavljanju trajnostnega razvoja vodnega okolja na ravni celotne države. Arso ga izvaja med letoma 2009-2015, ocenjena vrednost projekta pa je okoli 33 milijonov evrov," so zapisali na svoji spletni strani.

"Projekt je v izvedbeni fazi s konkretni rezultati. Postavljen je nov vremenski radar na Pasji ravni, zgrajenih je polovica merilnih mest od predvidenih 248. Posodobljen je računski center. Na dvorišču Arso je v gradnji prizidek za širitev kemijsko analitskega in biološkega laboratorija in umerjevalnega laboratorija. V razvoju je hidrološki prognostični modeli za Savo in Sočo s pomočjo katerega smo v letu 2014 večkrat pravočasno napovedali izjemne hidrološke dogodke, kar je državljanom omogočilo učinkovito pripravo ter posledično omejitev gmotne škode," še navajajo.

Na ministrstvu pa pravijo, da bodo popravljalni ukrepi vključevali vse že izvedene aktivnosti v času izvajanja revizije in ukrepe, ki jih ministrstvo pripravlja v sklopu koordinacije izdelave akcijskega načrta za izvedbo intervencijskih ukrepov za zmanjševanje posledic poplav.

Vključili bodo tudi aktivnosti in ukrepe za izdelavo načrta zmanjšanja poplavne ogroženosti, ki mora biti skladno z evropsko direktivo izdelan do konca leta 2015, pa tudi druge ukrepe, ki bodo prispevali k učinkoviti porabi javnih sredstev za področje zaščite pred poplavami v prihodnje, sporočajo z ministrstva.

Večino sredstev gre za sanacijo preteklih poplav

Računsko sodišče opozarja tudi na neučinkovitost države pri pobiranju koncesijskih dajatev in vodnih pravic, ki polnijo vodni sklad, in porabi sredstev, namenjenih rednim dejavnostim na poplavno ogroženih območjih.

Večino tega denarja se porabi za sanacijo preteklih poplav ter izgradnjo državne in lokalne vodne in druge infrastrukture na območju spodnje Save, potrebne zaradi izgradnje novih hidroelektrarn.

"Računsko sodišče ocenjuje, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi," so zapisali.

Država ne deluje smotrno pri preprečevanju dodatne potencialne škode

Poleg tega država po ugotovitvah računskega sodišča ne deluje smotrno pri preprečevanju dodatne potencialne škode z omejevanjem poseganja v prostor na poplavnih območjih. Na večini teh območij namreč še ni opredelila lokacij, ki bi lahko bile namenjene naravnemu ali umetnemu zadrževanju voda.

Kot je dejal Vesel, država tako nima podlage za presojo občinskih prostorskih aktov in ne preprečuje gradbenih posegov na območjih, kjer bi lahko bili zadrževalniki vode. Tudi pri izdaji vodnega soglasja tovrstne gradnje ni mogoče preprečiti, če pred tem v prostorskih aktih še ni bila določena namenska raba prostora.

Računsko sodišče v reviziji navaja primer izdaje soglasja za gradnjo novih fakultet za kemijo in za računalništvo v Ljubljani na območju, ki je označeno kot poplavno območje, in sicer sodi v razred srednje poplavne nevarnosti, kar pomeni, da so posegi dovoljeni le na območju strnjenega naselja, ko je mogoče s predhodnimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da vpliv posega v prostor ni bistven.

Vesel je povedal, da agencija za okolje ni znala pojasniti, kako je presodila, da gre za poseg v okviru obstoječega strnjenega naselja, in zakaj je bilo dovoljenje za gradnjo izdano pred izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Premalo časa minister, da bi se čutil odgovornega

Erjavec, ki je bil minister za okolje od novembra 2008 do februarja 2010, je v današnji izjavi novinarjem v Ljubljani dejal, da je bil premalo časa minister, saj je moral po dobrem letu odstopiti zaradi poročila računskega sodišča (ki je ugotovilo, da ukrepi na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki, niso bili zadovoljivo izvedeni).

"V tistem času je bila težava pri črpanju evropskih sredstev zlasti v tem, da niso bili pripravljeni projekti," je dejal Erjavec in dodal, da je poplavni varnosti namenjal veliko pozornosti, "vendar če nisi ves mandat minister, težko kar koli postoriš". Tako da ne čuti nobene odgovornosti.

Perspektiva je bila sprejeta leta 2007 in takrat bi moral minister (Janez Podobnik) pripraviti vse potrebno, da bi lahko na podlagi operativnih programov črpali evropska sredstva, je dejal Erjavec. "Ko sem jaz postal minister za okolje, je bila ena od prioritet, da pripravimo čim več projektov in programov, ki bi omogočili črpanje." Takrat je bil še pravi čas in marsikateri problem bi do zdaj že lahko bil rešen, je dodal.

Erjavca sicer zanima predvsem, kaj se bo dogajalo v prihodnje. "Mislim, da je treba zelo operativno delati glede poplavne varnosti. Ne gre več za enkratne dogodke, podnebne spremembe imajo svoje učinke," je dejal.

Po njegovih besedah je treba sprejeti ustrezno strategijo in v novi finančni perspektivi sredstva nameniti za povečanje poplavne varnosti. Erjavec sicer opozarja, da se "včasih zgodijo težave v lokalnem okolju", pri čemer navaja načrte za zadrževalnike za varnost jugozahodnega dela Ljubljane in Savinjske doline.

Podobnik v odzivu, ki so ga poslali iz stranke SLS, pravi, da so predlagali šest prednostnih projektov (na porečjih Savinje, Ljubljanice, Save, Drave in Dravinje in Mure ter projekt Bober) in začeli postopke za izdajo potrebnih dovoljenj.

"Spominjam se številnih srečanj tako z župani občin iz omenjenih območij, pa tudi z nekaterimi civilnimi iniciativami in drugimi oblikami organiziranja lastnikov zemljišč ter občanov; tudi zaradi tega so priprave državnih lokacijskih načrtov in drugih potrebnih aktov za izdajo gradbenih dovoljenj potekali počasneje, kot bi si na takratnem ministrstvu za okolje in prostor želeli," pravi Podobnik.

Dodaja, da je bil očitno "zapleten postopek sprejemanja potrebnih soglasij za investicije" razlog, da je vlada nato leta 2011 predlagala le tri projekte.

Nujno je, meni Podobnik, da Slovenija čim prej začne z izvedbo vsaj še dveh projektov, predvidenih že leta 2007, in sicer rekonstrukcijo nasipov ob Muri in protipoplavno zaščito jugozahodnega dela Ljubljane.

Bogovič pa v odzivu izpostavlja, da je nujna reorganizacija vodarstva, za kar so v času njegovega že pripravili predlog, a do vladne obravnave nato po padcu vlade ni prišlo.