Cotmanova: Zahteve sindikatov upravičene

"Razumem stisko prenekaterih ljudi in zahteve delavcev po višjih plačah, ki so po mojem mnenju legitimne in tudi upravičene," je dejala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Demonstracij se bo, kot je napovedala, tudi sama udeležila. Meni, da so demonstracije "odločen in upravičen poziv delodajalcem in lastnikom kapitala k razmisleku o povišanju plač v tistih panogah, kjer so rezultati dela dobri".

"Tudi sama menim, da bi morali predvsem v dobro stoječih podjetjih in panogah, kjer je rast in produktivnost visoka in kjer so dobri rezultati dela, dobro plačati delavca," je dejala ministrica in dodala, da je dobro plačan delavec tudi motiviran, produktivnost pa odvisna od zadovoljnih delavcev.

Sindikati opozarjajo, da protesti niso proti vladi, temveč želijo z njimi opozoriti na nezadovoljstvo z zaradi inflacije znižano vrednostjo plač in s socialnimi razlikami. Protest, ki se ga bodo po napovedih udeležili tudi študentje in upokojenci, je usmerjen proti delodajalcem, spodbudila pa so ga neuspešna pogajanja o spremembi načina usklajevanja plač. Sindikati zahtevajo dvig vseh osnovnih plač, kar pa delodajalci zavračajo.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič poudarja, da je sedaj, v času gospodarske rasti in visokih dobičkov, pravi čas za zahtevo po višjih plačah. Menijo, da je pot do evropskih plač v sledenju določil socialnega sporazuma, ki upošteva tudi usklajevanje plač s produktivnostjo.

Julija so delodajalskim organizacijam poslali predlog o začetku pogajanj o spremembi veljavne kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač z inflacijo, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust ter o novi kolektivni pogodbi za obdobje 2008-2009. Pogajalski strani sta pogajanja začeli septembra, vendar se ta doslej po več krogih niso premaknila z mrtve točke.

Sindikati zaradi visoke letošnje inflacije zahtevajo spremembo obstoječe kolektivne pogodbe. Predlagajo, da bi se dvignile vse osnovne plače (trenutno velja dvig samo za izhodiščne plače), da bi bil ta dvig vsaj 3,5-odstoten (za letos bi se plače z avgustom dvignile za 2,5 odstotka), da bi se uskladitev z inflacijo v letošnjem letu naredila že februarja prihodnje leto (in ne avgusta, kot je sedaj dogovorjeno) in da bi se poleg inflacije upošteval tudi del produktivnosti na ravni dejavnosti.

Delodajalci na pogajanja o spremembi obstoječe kolektivne pogodbe niso pristali, saj da je sistem za letos že dogovorjen. Odločno zavračajo, da bi se zvišalo vse osnovne plače. Povečanje plač bi ogrozilo obstoj podjetij, delovnih mest in s tem posledično vplivalo tudi na socialni položaj v Sloveniji, pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po izračunih delodajalcev bi bilo 3,5-odstotno povečanje vseh osnovnih plač "vredno" 100 milijonov evrov letno na ravni celotnega gospodarstva.

Po njihovih navedbah so podjetja, ki so lahko, že sama dvignila plače. Pravijo, da plače v Sloveniji glede na ustvarjeno dodano vrednost niso nizke, da pa je ustvarjena dodana vrednost premajhna in ni osnov za kakršnokoli visoko usklajevanje plač z inflacijo vseh zaposlenih. Plače so po njihovih besedah letos v povprečju narasle za 5,6 odstotka.