Janša: Jedrska energija bi lahko nadomestila premog in nafto, srečal se je tudi z Vučićem in Babišem

Predsednik vlade Janez Janša je nagovoril svetovne voditelje in voditeljice na mednarodni podnebni konferenci. 

 Cilj konference je do leta 2030 omejiti segrevanje planeta na 1,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da bi izpuste toplogrednih plinov morali zmanjšati za kar 45 odstotkov. Ogljično nevtralnost pa do sredine stoletja. Kar pa bo zaradi upiranja držav, katerih gospodarstvo je skoraj povsem odvisno od fosilnih goriv, nemogoče doseči. Slovenija kot predsedujoča EU v Glasgowu sicer ne predstavlja le nacionalnih okoljskih interesov. Ampak tudi širše evropske.

Čeprav Janez Janša še februarja lani o podnebnih spremembah  skeptično: "Podnebne spremembe so stalnica od začetka vesolja, vendar nanje ne vpliva (samo) človek. Glavni dejavnik našega osončja je seveda - sonce," je tokrat  kot rešitev za odvisnost od umazanih virov energije predlagal jedrsko energijo. 

"Skrajni čas je, da izoblikujemo stvarno pot do cilja 1,5 stopinje," je opozoril premier in nadaljeval: "Slovenija v vlogi predsedujoče države Svetu EU si z našimi evropskimi partnerji prizadeva v tej smeri, vendar pa EU z zgolj 8 % svetovnih izpustov CO2 tega problema ne more sama rešiti. Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita," je povedal.

"Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 % in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje," je poudaril slovenski predsednik vlade in nadaljeval, da trenutno naši skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. "Po ocenah ZN bo količina toplogrednih plinov do leta 2030 za 16 % večja, kakor je bila leta 2010. Razumem oklevanje. Zeleni prehod mora biti pozoren na svoje zunanje učinke. Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za zagotavljanje vseh treh ciljev," je poudaril slovenski premier.

Odmik od premoga in nafte po njegovih besedah ključna, rešitev vidi v jedrski energiji

Po njegovih besedah je odmik od premoga in nafte kot vira naše energije ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev. "Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko nadomestila premog in nafto. Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo. Vsekakor pa moramo čim prej predstaviti stvarne načrte ukrepanja na tem področju," je ocenil predsednik vlade.

Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju naših skupnih ciljev s stvarnim pristopom. "Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050," je dejal in izpostavil, da so odgovori na izzive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje nujni. "Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše.  Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen," je zaključil premier.

Focus: Slovenska strategija potrebuje znatno zvišanje ciljev  

Do slovenske strategije, o kateri je govoril premier,  so sicer številne organizacije kritične, da je premalo ambiciozna in da bi morali že pred letom 2030 drastično znižati emisije toplogrednih plinov. Do ciljev, ki smo si jih na državni ravni zastavili do leta, so tako kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj opozarjajo, da se je Slovenija poleg Madžarske, Portugalske in Španije uvrstila med države, ki so v svoje dolgoročne podnebne strategije jasno vključile cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050: "Pri tem pa je treba opozoriti na problematično ukrepanje Slovenije za dosego podnebne nevtralnosti, saj za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po neambicioznem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem večino ukrepanja prestavlja v obdobje med letoma 2030 in 2050. Večina nujnih ukrepov je tako preloženih na obdobje po letu 2030, kar ogroža doseganje dolgoročnega cilja in bo zelo verjetno povečalo stroške podnebnih ukrepov."

Kot v Focusu izpostavljajo že vse od javne predstavitve osnutka tega ključnega strateškega podnebnega dokumenta, cilji slovenske dolgoročne podnebne strategije niso skladni z zavezami pariškega sporazuma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.  Taj Zavodnik iz Focusa je poudaril: "Slovenija bi morala v času svojega predsedovanja Svetu EU voditi z zgledom ter si zastaviti cilje in ukrepe, usklajene s pariškim sporazumom. Da bi Slovenija dosegla cilj 1,5 °C iz pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno zvišanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja. Ključen bo tudi njen konstruktivni prispevek k prehodu na čisto energijo, zato mora Slovenija čim prej sprejeti odločitev, da bo najkasneje do leta 2030 opustila premog."

Ugotovitve izhajajo iz poročila, ki so ga v Focusu pripravili skupaj z mrežo nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe.  Dolgoročne podnebne strategije bi lahko imele pomembno vlogo pri načrtovanju poti držav članic Evropske unije do podnebne nevtralnosti, vendar morajo biti ambiciozne in odgovoriti na dolgoročna strateška vprašanja, poudarjajo. Poročilo, kot so sporočili s Focusa, izpostavlja bistvene razlike med državami članicami glede ambicioznosti strategij, politične odgovornosti in sodelovanja javnosti pri njihovem nastajanju. Slovenija je dolgoročno podnebno strategijo predložila z zamudo, v njej pa večino nujnih ukrepov neambiciozno prestavlja v obdobje po letu 2030.

Ob robu opravili več dvostranskih pogovorov: Vučić, Babiš .... 

Danes je sicer premier Janša ob robu podnebne konference opravil vrsto dvostranskih pogovorov, so sporočili z UKOMA. Že v dopoldanskem času se je srečal s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, nato pa z gruzijskim predsednikom vlade Iraklijem Garibashvilijem ter še s predsednikom republike Indonezije Jokom Vidodom ter predsednikom Republike Koreje Moon-Jaeinom.  

V pogovorih z gruzijskim kolegom je izpostavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU in izrazil podporo gruzijskim evroatlantskim prizadevanjem. Sogovornika sta spregovorila tudi o dvostranskih odnosih med državama in poglobitvi sodelovanja.  

V pogovorih s predsednikom republike Indonezije Jokom Vidodom pa je predsednik vlade Janez Janša izpostavil pomen strateškega partnerstva med Indonezijo in Evropsko unijo ter sodelovanje na področju boja proti podnebnim spremembam, gospodarske obnove in medreligijskega dialoga.  

Predsednik vlade Janez Janša se je sestal tudi s predsednikom Republike Koreje Moon Jae-inom, s katerim sta ob robu podnebne konference spregovorila predvsem o pomenu te konference ter se zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med Slovenijo in Republiko Korejo.

Na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu, kjer 120 svetovnih voditeljev razpravlja o spopadanju s podnebnimi spremembami na globalni ravni, se je predsednik vlade  srečal tudi s predsednikom vlade  Indije Narendra Modijem, prav tako pa tudi s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem, španskim predsednikom vlade Pedrom Sanchezem, malteškim predsednikom vlade Robertom Abelo, romunskim predsednikom Klausom Iohannisem in drugimi.

Predsednik vlade Janez Janša se bo v nadaljevanju dneva srečal še z nekaterimi voditelji vlad in držav, prav tako pa se bo srečal še z generalnim direktorjem IAEA Rafaelom Marianom Grossijem, so še sporočili z Ukoma.