Čokolada je ena najbolj priljubljenih sladic na svetu, vsak Slovenec jo v povprečju na leto poje skoraj šest kilogramov. Ob užitkih, ki jih doživljamo ob sladkanju, pa verjetno nikoli ne razmišljamo o grenkobah sodobne industrije tega izdelka, katerega glavne značilnosti so siromašenje pridelovalcev kakava, izkoriščanje delavcev, otroško delo in negativni vplivi na okolje z uporabo pesticidov.
Na deklaraciji čokolade je napisana država proizvajalka, le redko pa tam zasledimo tudi podatke o izvoru kakavovih zrn. 70 odstotkov le-teh prihaja iz štirih zahodnoafriških držav – Slonokoščene obale, Gane, Nigerije in Kameruna. Več kot 90 odstotkov kakava pridelajo na majhnih družinskih kmetijah, kakav pa je poglavitni vir dohodka za več kot 5,5 milijona majhnih kmetov po svetu.
Do pridelovalca kakava pride le 6,6 odstotka cene
Toda gojenje kakava ni več donosno. Do kmetov pride le 6,6 odstotka cene, ki jo potrošniki plačamo ob nakupu čokolade. Kmetje v Gani, na primer, zaslužijo zgolj 80 dolarskih centov (0,71 evra) na dan, v Slonokoščeni obali pa 50 centov (0,45 evra). Pa tega ne gre razumeti kot čisti dobiček, saj morajo s tem denarjem plačati še delavce, zemljo in vlagati v svoj razvoj.
Čeprav povpraševanje po kakavu skokovito narašča in bo v naslednjih letih doseglo 20-odstotno rast, si večina pridelovalcev ne more privoščiti dostojnega življenje in živi pod pragom revščine. In medtem ko na milijone kmetov životari, peščica močnih podjetij na visokokonkurenčnem trgu kakava in čokoladnih izdelkov tekmuje za še večji tržni delež in višje dobičke. Do leta 2012 je svetovni trg čokoladnih izdelkov ustvaril 80 milijard dolarjev (71 milijard evrov) neto prometa, v letu 2016 pa se bo predvidoma povečal na 100 milijard dolarjev (89 milijard evrov).
Nezadostna finančna sredstva so tudi glavni vzrok za izkoriščanje kmetijskih delavcev in otrok ter kršenje njihovih pravic. Na eni strani kmetje težko zagotavljajo dostojno plačilo najetim delavcem, ustrezno namestitev in oskrbo, zaradi česar so delavci pogosto prisiljeni v opravljanje neplačanih nadur in izpostavljeni nevarnostim pri uporabi različnih kemikalij in nevarnega orodja. Po drugi strani pa se kmetje pritožujejo nad pomanjkanjem delavcev in visokimi stroški zaposlovanja, kar je tudi eden od glavnih razlogov za upravičevanje otroškega dela na kmetijah. Trenutno samo v Gani in Slonokoščeni obali na plantažah kakava dela do dva milijona otrok, kljub temu, da lokalna zakonodaja to prepoveduje. 500.000 jih opravlja nevarno delo, ki resno ogroža njihovo fizično in mentalno zdravje, kratena pa jim je tudi njihova pravica do izobraževanja.
Zelo strupeni pesticidi, ki so v uporabi v nasadih kakavovca imajo škodljive posledice tako za obdelovalce nasadov, njihove družine in širše okolje, razkriva poročilo o raziskavi v okviru projekta SupplyChainge – Za pravične trgovske verige. Kakav je tako gonilo kot žrtev spreminjanja rabe zemljišč. V obeh primerih je opaziti škodljive učinke na okolje.
Vse naše čokolade in zajčki padli na testu
Focus, društvo za sonaraven razvoj, je v sodelovanju s partnerji tik pred veliko nočjo analiziralo 31 čokoladnih izdelkov (16 čokoladnih zajčkov in 15 čokolad) petih največjih trgovcev v Sloveniji (Mercator, Spar Slovenija, Engrotuš, Lidl Slovenija in Hofer Slovenija). Čokolade so razvrstili v barvno lestvico, kjer rdeča pomeni netrajnostno in družbeno neodgovoren izdelek, preko oranžne in zelene (svetlo in temno zelena za okoljsko oceno), ki pomeni okolju in družbi prijazen izdelek.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da noben zajček in nobena čokolada, ki so bile v ponudbi 1. in 2. marca, ni dosegla zelene oznake niti na družbenem niti na okoljskem področju. Oranžno okoljsko in družbeno oceno je prejelo šest čokoladnih zajčkov in osem čokolad, medtem ko je deset zajčkov in sedem čokolad prejelo rdečo oceno zaradi okoljskega in socialnega izkoriščanja v okviru konvencionalne kakavove nabavne verige. Edini certifikat, ki ga je bilo mogoče v okviru čokolad in čokoladnih zajčkov trgovskih blagovnih znamk, je bil certifikat UTZ, ki sicer stremi k zagotavljanju trajnostne pridelave kakava, ne upošteva pa družbenih kriterijev in ne vključuje ekološkega kmetovanja.
Kaj lahko storimo kot potrošniki?
Na to, da bodo tisti, ki nam sladkajo življenje, dobili pravično plačilo in da bodo spoštovani najvišji okoljski standardi, lahko potrošniki vplivamo s svojimi nakupovalnimi odločitvami.
Pri kupovanju čokolade ali izdelkov, ki vsebujejo kakav, izberite in kupujte izdelke podjetij, ki spoštujejo standarde Svetovne organizacije za pravično trgovino. Če niste zadovoljni z izborom certificiranih čokolad v trgovini, kjer najpogosteje kupujete, jim to povejte.
Tako kot društvo Focus lahko podprete kampanjo in podpišete vseevropsko peticijo, ki je usmerjena k trgovskim verigam Naredite nam čokolado pravično in ekološko v okviru že omenjene iniciative Za pravične trgovske verige. Z njo potrošniki zahtevajo 100-odstotno uporabo kakava, ki nosi certifikate neodvisnih certifikacijskih organov pri čokoladnih izdelkih in čokoladah lastnih blagovnih znamk. "S tem želimo zagotoviti, da bo čokolada sladka za vse, ki so vpleteni v kakavovo verigo – potrošniki želimo zagotovilo, da so pri proizvodnji čokolade spoštovane temeljne človekove in delavske pravice, da ni prihajalo do zlorab otroškega dela in da čokolada ni imela okoljske škode ne lokalno in niti globalno. Želimo si zaveze in zagotovila, ki jih bodo sprejele trgovske verige," so še povedali v društvu Focus.
