'Ne poznam primera, da bi bila katerakoli vladna koalicija zadovoljna z delom Knovsa'

Komisija državnega zbora za nadzor nad obveščevalnimi službami (Knovs), ki je prejšnji teden opravila pogovore s slovensko agentko v arbitraži Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, pa tudi z Andrejem Rupnikom, ki je Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sovo) vodil med letoma 2007 in 2010, je danes zališala še Damirja Črnčeca in Staneta Štembergerja. Sebastijan Selan se zaslišanja ni udeležil.

Selan, Črnčec in Štemberger so bili direktorji Sove v letih od 2011 do 2013. Pogovori so potekali za zaprtimi vrati.

Tonin: Izjave štirih nekdanjih direktorjev Sove se ujemajo

"Lahko povem, da smo ugotovili, da se izjave vseh dosedanjih štirih direktorjev, ki so do sedaj pričali pred komisijo, ujemajo. Torej tisto, kar sta pred časom povedala gospod Rupnik in Klemenčič, sta danes potrdila tudi gospod Črnčec in Štemberger. V preteklosti se je pojavila razlika med tistim, kar je dejala gospa Drenik in tistim, kar so trdili direktorji Sove. Ta razlika ostaja še naprej," je v izjavi za javnost po zaslišanjih povedal predsednik Knovs Matej Tonin. Zato bo komisija v prihodnosti odšla na Sovo in se pogovorila s konkretnimi uslužbenci, ki so delali na projektu osveščanja članov projektne skupine za arbitražo. "Le na takšen način bomo zgodbi lahko prišli do dna."

Spregovoril je tudi o pristojnostih Knovsa in poudaril, da imajo "zakonsko podlago, in pristojnosti, da počnemo točno to, kar delamo." Opozoril pa je, da nimajo statusa parlamentarne preiskovalne komisije. "Posamezniki, ki niso zaposleni v državni upravi, se lahko odločijo, da na zaslišanje ne pridejo. Tako se je danes odločil gospod Selan. Tej odločitvi ne moremo oporekati, bi bili pa zagotovo veseli, če bi prišel,"  je dejal.

Omenil je tudi, da se je v javnosti v preteklih dneh poskušal ustvariti vtis, da komisija s preiskovanjem te teme lahko škoduje Sloveniji, kar "vsekakor ne drži". "Številni so izpostavljali, da če bi razvedelo, kdo je vedel za pogovore z gospodom Sekolcem, bi to lahko pomenilo škodo za Slovenijo. Če greste zelo natančno brati arbitražne dokumente, lahko ugotovite, da je Drenikova imela status predstavnice Republike Slovenije. Status agenta je takšen, da kar reče, je stališče države /.../ Če bi se ugotovilo, da je za prisluhe vedel še kdo drug, poleg gospe Drenik, to ne bi ne poslabšalo in ne izboljšalo pozicije Slovenije. Ker je arbitražno sodišče v svoji vmesni razsodbi to krišitev že ugotovilo, o njej razsodilo in zelo jasno povedalo, da ne gre za tip kršitve, ki bi onemogočal, da sodišče svoje delo dokonča. Sodišče je delo dokončalo in danes je meja določena. Zato se nekateri po nepotrebnem vznemirjajo, da bi z delom komisije kakorkoli lahko škodovali slovenskim interesom Ne bomo in ne moremo. Ne glede na končno poročilo naše komisije, to ne more vplivati ne na sodbo sodišča EU, ne na arbitražno razsodbo. Je pa z vidika interesov Republike Slovenije izjemno pomembno, da sistemsko preverimo, kako država pristopa h ključnim strateškim projektom," je še pojasnil. Dodal je, da se "ne mislijo vpletati v politične spopade, ki so jih nekateri v preteklih dneh želeli lansirati in nas na takšen način zamegliti oz. nas odpeljati stran od bistva in od našega dela". 

Zaradi prijave domnevno nezakonitih prisluhov govorili tudi s tožilcem

Knovs pa je danes na podlagi prijave, ki jo je prejel 19. aprila, opravil tudi pogovor z okrožnim državnim tožilcem Nikom Pušnikom. Ta Sovi očita, da mu je začela prisluškovati in slediti po tistem, ko je v nekaterih primerih ustavil pregon proti Francu Kanglerju. V povezavi s tem naj bi nanj tudi pritiskali.

Tonin je pojasnil le, da se je komisija odzvala na uradno prijavo tožilca ter o tem povprašala tako Sovo kot policijo. Pridobila je odgovore, ki so jih danes predstavili Pušniku in z njim opravili tudi pogovor. Sprejeli so sklep, kako bodo naprej postopali, a vsebine sklepa Tonin ni razkril. Tako tudi ni komentiral Pušnikovih navedb medijem po seji komisije, saj ima odgovor Sove oznako zaupno, odgovor policije pa interno. Pojasnil pa je, da je v tem primeru za Knovs zgodba "bolj ali manj zaključena".

Bolj zgovoren je bil Pušnik, ki je trdno prepričan, da je prišlo do nezakonitih prisluhov in provokacij in da se je ali pri policiji ali v Sovi tehnična oprema, ki je na razpolago za to, zlorabljala. Kot tožilec je bil po njegovih navedbah dolžan opozoriti, da obstaja sistemski problem, kako nadzorovati tehnično opremo, ki to omogoča. "Kot sem predvideval in danes videl, je nadzor za nazaj izveden na podlagi poročil Sove in policije. Popolnoma logično pa je, da nihče ne bo ovadil samega sebe, da je počel kar koli nezakonitega. Iz tega pa ni mogoče sklepati, da se vendarle nekaj ni dogajalo," je navedel Pušnik. Dogodki, ki jih je opisal, po njegovih besedah to potrjujejo in "glede tega smo lahko vsi zaskrbljeni". "Če tožilci dvomijo v zakonitost dela represivnih organov, je lahko to problem za delovanje pravne države," je sklenil.

Z zadevo se bo po pričakovanjih ukvarjal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, saj so, kot je pojasnil, iz medijev izvedeli, da se na tem področju nekaj dogaja. Zato so v skladu s svojimi pooblastili kontaktirali Pušnika in mu ponudili pomoč. V prihodnjih dneh se bodo z njim sestali, ob čemer predvidevajo, da jim bo dal pooblastilo za začetek postopkov, ki so v njihovi pristojnosti. "Varuh pri delovanju preuči zadevo, poišče, kje je lahko prišlo do kršenja človekovih pravic in nato k ukrepanju pozove pristojne inštitucije," je še pojasnil Svetina, ki pa konkretnega primera ni želel komentirati.

Kdo vse bo še pričal?

28. junija bosta pred omenjeno komisijo pričala tudi bivša zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec. Komisija je v istem terminu na pogovor povabila še Vlasto Vivod, vodjo Erjavčevega kabineta, in nekdanjega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Tomaža Kunstlja, ki je svoj prihod že potrdil. Pričanje Vivodove in Kunstlja bi po besedah Tonina lahko bolje prispevalo k razjasnitvi zgodbe.

Cilj vseh teh pogovorov je razčistiti, kdo je na slovenski strani odgovoren za afero, ko sta se v prisluhe očitno hrvaških obveščevalcev ujela Drenikova in Sekolec, čeprav se sploh ne bi smela pogovarjati.

Kot je znano, se je Hrvaška zaradi teh pogovorov odločila, da enostransko odstopi od arbitražnega procesa. Arbitražno sodišče je sicer odločilo, da prekršek ni bil tako velik, da ne bi moglo dokončati naloge. V spremenjeni sestavi je nato junija 2017 izdalo končno odločitev, ki pa je Hrvaška ne priznava in noče implementirati.