Ob vseh treh pogovorih so se namreč v javnosti razvile razprave, ki so z dopolnili in kritičnimi mnenji razširile prostor razmišljanja o slovenski sedanjosti in prihodnosti. Častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik, redna člana SAZU Tine Hribar in Jože Krašovec, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja France Bučar ter rektorja ljubljanske in mariborske univerze, Jože Mencinger in Ivan Rozman, so na današnji novinarski konferenci menili, da "pogovori pri predsedniku republike ne morejo nadomestiti nobene oblike demokratičnega odločanja, vendar pa želijo člani gremija na pogovorih vzpostaviti svobodo izmenjave mnenj in strokovnih predlogov ter kulturo dialoga". Bučar in Krašovec sta poudarila velik pomen pogovorov o vrednotah, Bučar pa je ob tem navedel, da so bili to prvi razgovori o vrednotah v Sloveniji po letu 1945.
Prvi pogovori pri predsedniku Drnovšku so potekali septembra na temo zunanje politike. Slovenske izkušnje od osamosvojitve naprej potrjujejo neločljivo povezanost med zunanjo in notranjo politiko, zato mora prihodnja zunanja politika temeljiti na ustvarjalnosti in ne zgolj na odzivanju na mednarodne dogodke, menijo člani gremija. Takšno, v razpravi prevladujoče mnenje, zahteva vključevanje vseh delov slovenske družbe v oblikovanje konkretne zunanje politike, ki bo imela svoj izviren glas in težo na evropskem in svetovnem prizorišču. Samo na ta način lahko dosežemo uveljavljanje svojih interesov in vrednot v mednarodni skupnosti, kot so mir, varnost, demokracija, strpnost, človekove pravice, spoštljiv odnos do preteklosti, odgovoren odnos do narave in enakopravno obravnavanje drugačnosti, ki izvira iz razlik v kulturnem, verskem in socialno-političnem razvoju prebivalcev Slovenije.
Pogovor o vrednotah je poudaril predvsem tiste, na temelju katerih Slovenija oblikuje sedanjost in prihodnost, ter opozoril tudi na velik pomen spoštljivega odnosa do preteklosti. Posebej živahna in deloma tudi kontroverzna razprava se je razvila ob vrednotah, ki integrirajo ali delijo slovensko družbo, menijo akademiki. Pozornost nekaterih razpravljavcev je močno pritegnilo vprašanje o bolečih in nerazrešenih etičnih in pravnih vprašanjih, povezanih s povojnimi uboji v Sloveniji. V smislu moralne dolžnosti ohranjanja spomina v Sloveniji ne smemo pozabiti okupatorskega nasilja, žrtve nacizma in fašizma pa moramo še naprej ohraniti v spoštljivem posamičnem in kolektivnem javnem spominu, so prepričani akademiki. Množične povojne poboje, kakor tudi vse druge oblike preganjanja, je treba obsoditi kot etnično, človeško in družbeno nevredna dejanja, njihove žrtve pa ohraniti v dostojnem spominu tudi z napisi na spominskih obeležjih, ki naj ustrezajo resnici. Če se želimo sproščeno posvetiti vprašanjem današnjega in prihodnjega časa, si moramo v skupno zavest priklicati in zasidrati opozorilo, da se zločin in spozaba nad človeškim dostojanstvom med nami in tudi drugje na svetu nikoli več ne smeta ponoviti, menijo akademiki.
Zadnja razprava, ki je potekala na temo znanja in znanosti, je poudarila predvsem potrebo po bolj intenzivnem sodelovanju znanosti z družbo in gospodarstvom. Na strani znanosti je potrebno sodelovanje vzpodbujati tudi s finančnimi mehanizmi, medtem ko je potrebno na strani gospodarstva zaposlovati znanstvenike in raziskovalce v razvojnih jedrih. Po mnenju članov gremija je potrebno posebno skrb nameniti tudi izobraževanju in raziskovalnemu delu v tretjem življenjskem obdobju. Ob tem člani gremija podpirajo številne predloge, ki se zavzemajo za spremembe, ki v celotnem izobraževalnem procesu v vseh življenjskih obdobjih težijo za dvigom splošnega znanja v Sloveniji. "To pomeni, da je mogoče uveljaviti koncepte in prakso "stalno učeče se družbe" samo s stalnim izobraževanjem ne glede na kraj in življenjsko obdobje," so prepričani akademiki.
