Srebrna nit predstavila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Srebrna nit, združenje za dostojno starost, je v javno razpravo dala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in s tem pozornost usmerila na temo, o kateri smo v slovenski javnosti pred nekaj leti že obširno razpravljali, nato pa je spet vse potihnilo. 

Vsi si želimo oditi dostojno, brez nepotrebnega trpljenja. Vendar pa zagotovil ni, smrt je lahko polna trpljenja in povezana z dolgotrajnim umiranjem, velikokrat tudi z izgubo človeškega dostojanstva. Prav to je bil razlog, zakaj so se lotili pisanja zakona. Ta "uveljavlja samostojno, avtonomno odločitev dobro informirane trpeče osebe, da zaprosi za pomoč pri končanju svojega življenja", poudarjajo. "Od te odločitve lahko kadar koli odstopi. V postopku uveljavljanja pravice so ji predstavljene vse možne medicinske alternative, o odobritvi prošnje pa odloča več za to usposobljenih strokovnjakov," so dodali. 

Zakon bi omogočal le pomoč pri samousmrtitvi, medtem ko je evtanazija (usmrtitev, ki jo z aktivnim ravnanjem povzroči druga oseba) dovoljena samo izjemoma. 

Zgledovali so se po podobnih ureditvah v tujini, hkrati pa zakonski predlog uvaja tudi nekatere lastne rešitve. Kot poudarjajo, gre za uveljavitev zasebne, intimne odločitve posameznika, s katero uresničuje svojo pravico do odločanja v lastnih zadevah. "To pomeni, da je teža odločitve na pacientu in ne na zdravniku, saj ta strokovno oceno poda šele po tem, ko je pacient sprožil postopek pomoči pri (prostovoljnem) končanju življenja," pojasnjujejo. Predlog zakona predvideva tudi oblikovanje posebne komisije na ministrstvu za zdravje, ki bi ves čas bdela nad postopkom in zagotavljala, da bi ta potekal varno, brez vsakršne prisile in brez zlorab. "Tako se nikomur ne more zgoditi, da bi ga usmrtili proti njegovi volji," poudarjajo. 

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja bi lahko nudili le izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži, ki bi imeli tudi pravico do ugovora vesti. Na to je sicer že leta 2019 v svojem mnenju opozorila Komisija za medicinsko etiko, ki ji predseduje Božidar Voljč: "Pravica vsakega posameznika, da samostojno odloča o svojem življenju in smrti, vključuje pri evtanaziji tudi tistega, ki naj jo izvede. Tu pravica osebe, ki želi umreti, naleti na pravico drugega, da prekinitev življenja uresniči ali jo zavrne. Če naj bi evtanazijo izvajali zdravniki, njihova pravica do ugovora vesti pomeni, da ni nikogar mogoče prisiliti, da bi svoje ali druge bolnike evtanaziral." 

Soustanovitelj društva Srebrna nit Andrej Pleterski je sicer za STA danes dejal, da je Slovensko zdravniško društvo že pred časom izvedlo anketo, ki je pokazala, da bi bilo ob sprejetju takšnega zakona pri postopku pripravljenih sodelovati dovolj zdravnikov. 

Za pomoč pri končanju življenja bi se lahko odločili polnoletni državljani Slovenije, "ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja", o čemer bi na podlagi objektivnih indikacij presojali zunanji opazovalci, medtem ko predlog zakona ne omogoča pomoči ob t. i. utrujenosti od življenja. 

S to rešitvijo so v določeni meri odgovorili na še en pomislek Voljčeve komisije, ki evtanaziji oziroma pomoči pri končanju življenja ni naklonjena, in sicer da bi starostniki dobili potrebo, da se umaknejo in niso nikomur v breme.