Civilna zaščita v razsulu: sistem naj se postavi na novo

Inšpekcijski nadzor nad delovanjem enot Civilne zaščite je razkril vrsto pomanjkljivosti. Enote, ki obstajajo le na papirju, neusposobljeni pripadniki, pomanjkljiva oprema, vodja, ki članov svojih enot sploh na pozna, in drugi, ki se mu na poziv ne zdi vredno priti v regijski center, je kratek povzetek ugotovitev, ki nas lahko upravičeno skrbijo. Obenem pa to tudi pojasni odločitev vlade, da z mesta generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje razreši Darka Buta, ki je bil odgovoren za delovanje civilne zaščite. 

Nadzor je potekal na eno od septembrskih sobot. Glavni inšpektor je odredil aktiviranje šestih enot, in sicer eno državno, po eno enoto v dveh regijah in po eno enoto v treh občinah. Na nivoju države so izbrali Enoto za hitre intervencije (EHI), v regijski izpostavi Postojna so aktivirali enoto za RKB* izvidovanje, v regijski izpostavi Ptuj pa tehnično-reševalno enoto. 

Med občinami so za nadzor izbrali Brežice, Škofjo Loko in Maribor. V prvi so aktivirali tehnično enoto za poplave, v drugi tehnično enoto za potres, v tretji pa službo za podporo. 

Vsem centrom za obveščanje so odredbe o aktiviranju predali istočasno, ob 8.15. Hkrati so o tem obvestili pristojnega poveljnika Civilne zaščite in župana. Pripadniki so se morali zbrati na vnaprej določenih zbirnih mestih. Tam so jih pričakali inšpektorji, ki so jih popisali ter preverili njihovo osebno opremo in skupno opremo enote.  

Enota za hitre intervencije brez poveljnika in njegovega namestnika

Odredbo o aktivaciji je v tem primeru dobil državni center za obveščanje (CORS). Prva težava se je pokazala že takoj; v službi je bil namreč le en operater, ki je takoj začel z aktiviranjem posameznih pripadnikov. To se je, so zapisali v inšpekcijskem poročilu, praviloma izvajalo prek telefonov, klicali so enega po enega. Ob tem je moral edini operater na CORS-u še poskrbeti za dvig helikopterja in objavo biltena, kar je pomenilo velik časovni zamik. Prošnje po kadrovskih okrepitvah mu nadrejeni niso odobrili, celotno obveščanje enote za hitre intervencije (EHI) pa je na koncu trajalo več kot dve uri.

Takoj so se pokazale tudi ogromne kadrovske luknje. V poveljstvu je bilo namesto 26 razporejenih le 12 pripadnikov, prazni sta tudi mesti poveljnika in njegovega namestnika. Preizkusa se jih je nazadnje udeležilo vsega skupaj šest. V celotni EHI pa je bilo namesto 154 razporejenih 91 pripadnikov, 60 se jih je nato javilo na poziv. 

Izkazalo se je, da niso vsi ustrezno usposobljeni, natančne analize pa zaradi razdrobljenih evidenc in še vedno trajajočih težav po avgustovskem kibernetskem napadu niso mogli opraviti. Ugotovili so tudi, da nobena od preverjanih enot znotraj EHI ni v celoti opremljena v skladu z merili. 

Regijska izpostava Ptuj brez načrtov za regijsko aktiviranje enot

Zapletlo se je že takoj na začetku, ko inšpektor ni dobil dostopa v Regijski center za obveščanje (ReCO), saj so morali počakati na dovoljenje vodje izpostave. To je že pomenilo prvi časovni zamik, ki pa je bil v primerjavi z ostalimi težavami le kaplja v morje. Izkazalo se je namreč, da dokumentacije za regijsko aktiviranje enot sploh nimajo ter da na tem področju zadnjih 25 let ni bilo narejenega nič.  

V ekipi za reševanje iz vode so imeli razporejene tri gasilce, ki so bili tisti dan na tekmovanju in se tako na klic niso mogli odzvati. Za najbolj negativno presenečenje pa je poskrbel vodja izpostave, ki se mu ni zdelo vredno priti v regijski center, češ da ne vidi potrebe, ker nima niti aktivnih pripadnikov niti opreme. 

Ugotovili so tudi, da ima regija pripadnike razporejene le na papirju, a niso operativni, saj z razporedi sploh niso seznanjeni. 

Izpostava Postojna: Enota obstaja le na papirju, s pripadniki, ki jih vodja niti ne pozna

Podobne težave kot v primeru Ptuja so se pojavile tudi pri Postojni. Oddelek za izvidovanje, ki so ga vzeli pod drobnogled, sicer obstaja na papirju, dejansko pa ni operativen. Zato pa je bil bolj kooperativen vodja izpostave, ki se je pripeljal v regijsko skladišče, da bi preverili opremo. Tam pa – novi pretresi. Že tako pomanjkljivi zaščitni opremi je potekel rok trajanja, pripadniki niso usposobljeni, njihov nadrejeni pa je priznal, da tistih, ki so na papirju sicer razporejeni, ne pozna, saj jih pod njegovim vodstvom še nikoli niso sklicali.  

Podobne težave tudi na občinskem nivoju

Od 19 razporejenih pripadnikov se jih je v Brežicah na poziv odzvalo le devet, nazadnje pa se je izkazalo, da sta le dva od njih tudi dejansko razporejena v eno od aktiviranih ekip. Bili so brez osnovnih usposabljanj, glede opreme pa so ugotovili, da imajo le uniformo, medtem ko posebna oprema, kar je imajo, ni razdeljena med pripadnike. 

V Škofji Loki se je ponovila zgodba z operaterjem, ki inšpektorja ni želel spustiti v center, češ da potrebuje pisno soglasje nadrejenega. Aktivacije navsezadnje niso izvedli, saj občina ekipe za tehnično reševanje sploh nima. 

Birokratsko natančno so postopali tudi v Mariboru, kjer sta se vodja službe za podporo občine Maribor in poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite najprej osebno oglasila v centru, da bi dobila več informacij, šele potem je stekla aktivacija. 

Pod črto: izkazalo se je, da so sile organizirane le fiktivno, dejansko pa niso operativne. Na papirju so namreč stvari (vsaj delno) urejene, a kaj, ko razporejeni pripadniki sploh ne vedo, da so razporejeni. Pa še opreme nimajo ...

Kako naprej?

Inšpekcijski nadzor je pokazal na zevajoče luknje v ustroju in delovanju civilne zaščite, ki jih zlepa ne bo mogoče zakrpati, zato, ugotavljajo odgovorni, bi bila bolj smiselna celovita prenova koncepta civilne zaščite. Predlagajo manj regionalnih enot, ki pa bi bile bolje popolnjene, opremljene in predvsem usposobljene, da bodo lahko ukrepale na ozemlju celotne države.

*RKB: radiološka, kemična in biološka zaščita