
Božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani, je praznik Jezusovega rojstva.
Kot v voščilu poudarja koprski paroh Srbske pravoslavne cerkve Tomo Ćirković, sveto božično noč pričakujejo radostnih src in objeti s prazničnim razpoloženjem. Vernike poziva k temu, naj očistijo srca s Kristusovo ljubeznijo, ki svetu pred Njegovim prihodom še ni bila znana.
"Čisto srce, izpolnjeno z ljubeznijo, je vedno pripravljeno nahraniti lačnega, napojiti žejnega ter je pripravljeno pomagati in spremljati sirote in onemogle, ki so prepuščeni sami sebi," poudarja Ćirković.
Paroh v upanju na boljši jutri posebej pozdravlja tudi bolne, po nedolžnem obsojene, zapornike, vdove, sirote, onemogle, ostarele in zapuščene. Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki v sebi in okoli sebe gradijo mir, pa privošči, da bi bilo novo leto "izpolnjeno z milostjo, dobroto ter Gospodovim blagoslovom".
Pahor: Krepiti moramo tisto, kar nam je skupno
V prizadevanjih za ohranitev dobrih odnosov z vsemi visokimi verskimi dostojanstveniki v Sloveniji je predsednik republike Borut Pahor obiskal cerkev svetega Cirila in Metoda v Ljubljani in se tam sestal s predstavniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
Pahor je poudaril, da je po slovenski ustavi država ločena od verskih skupnosti, kljub temu in prav zaradi tega pa meni, da si velja prizadevati za dobre in urejene odnose tako med institucijami kot osebno med ljudmi.

Dejal je, da bo z vsemi visokimi verskimi dostojanstveniki v Sloveniji poskušal ohranjati dobre in prijazne odnose, zato da bi se krepilo zaupanje in da bi se morebitni problemi odkrito in čim bolj uspešno reševali.
Napovedal je, da bo ob podobnih priložnostih obiskal tudi vse druge verske skupnosti, tako kot bo v svojem mandatu obiskal mnogo drugih nevladnih organizacij, ki pomembno vplivajo na življenje, počutje in odnos ljudi do problemov, s katerimi se soočamo.
"Kot sem povedal mojim sogovornikom, si želim, da bi skupaj razumeli Slovenijo kot domovino, v kateri imamo različne identitete, ampak je to naša domovina, ki se sooča danes z velikimi problemi, in če bomo skupaj, ne glede na razlike med nami, uspeli krepiti tisto, kar nam je skupno, bomo te probleme tudi premagali," je dejal Pahor.
Veselje ob predsednikovem obisku na predvečer pravoslavnega božiča je v imenu Srbske pravoslavne cerkve Svetega Cirila in Metoda v Ljubljani izrazil tudi duhovnik Dejan Mandić. Tudi on je dejal, da spada obisk v okvir prizadevanj za dobre odnose med Srbsko pravoslavno cerkvijo v Sloveniji in Republiko Slovenijo kot institucijo ter tudi v okvir prizadevanj za dobre medosebne odnose.

Družinski praznik je med verniki zelo ukoreninjen
Na badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje, so verniki v pričakovanju praznika v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.
Pri večernem bogoslužju so zažigali in posvetili hrastova polena, ki jih imenujejo badnjak, nato so jih razdelili vernikom, ki so jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Na božično jutro se bodo po pravoslavnih cerkvah odvila jutranja bogoslužja, ki jih ponekod pripravljajo že opolnoči, drugod pa v skladu s tradicijo v zgodnjih jutranjih urah.
Priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva, sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post. Ta družinski praznik je med verniki zelo ukoreninjen.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve sicer božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.
Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji ter tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.