'Mislim, da v tej zadevi ne bo kruha'

Vrhovno državno tožilstvo je sporočilo, da je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v aferi Čista lopata na okrožno sodišče v Ljubljani vložila obtožnico proti osmim ljudem. Obtožnica jih bremeni nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril ter kaznivih dejanj pomoči h kaznivemu dejanju. 

V uradu generalne državne tožilke so povedali, da niti državna generalna tožilka niti vodja skupine za pregon kriminala o tej zadevi ne bosta dajala izjav. So pa potrdili, da gre za gradbeno zadevo, ki je v javnosti bolj znana kot 'čista lopata'.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani niso mogli potrditi, ali so prejeli obtožnico, niti zadeve niso želeli komentirati. Preveriti morajo namreč, ali so bili obtoženi seznanjeni z obtožnico, je povedala predstavnica sodišča za odnose z javnostmi Tanja Glogovčan. Po zakonu o kazenskem postopku se obtožnica obdolžencu, ki je na prostosti, vroči "brez odlašanja". Obdolženec ima pravico podati ugovor zoper obtožnico v osmih dneh po njeni vročitvi.

Za odziv smo poklicali Boštjana Penka, nekdanjega tožilca in odvetnika prvega moža SCT Ivana Zidarja, ki pa je dejal, da obtožnice niso prejeli, zato njene vsebine ne more komentirati. O tem, ali predvideva, da je med osmimi osebami, proti katerim je bila vložena obtožnica, tudi Zidar, pa je dejal, da "postopek proti njemu ni bil ustavljen, zato predvidevam, da je“.

O vsebini ni hotel govoriti niti Aleksander Čeferin, prav tako Zidarjev odvetnik, ki je za 24ur.com izjavil, da "o kakovosti obtožnice pove vse dejstvo, da je bila vložena takoj, ko so nanje (na tožilce, op.a.) ob prvi obletnici pritisnili novinarji". Ponovil je, da "v tej zadevi ni nikakršnega dokaza, da je Ivan Zidar storil kakšno kaznivo dejanje".

Podobno meni zagovornik predsednika uprave ajdovskega Primorja Dušana Črnigoja Gorazd Fišer, ki tudi ni bil uradno seznanjen z vložitvijo obtožnice. "Mislim, da v tej zadevi za tožilstvo, glede na to, kako je preiskava tekla in kaj se je v njej izkazalo, ne bo kruha," je dejal Fišer in dodal, da je bil očitno medijski pritisk za tožilstvo tolikšen, da si niso mogli privoščiti, da po preiskavi ne bi vložili obtožnice. "Čeprav so potrebovali precej časa - spis je bil po preiskavi na tožilstvo poslan že konec poletja," je povedal.

Ob obletnici afere Čista lopata je sicer generalna državna tožilka Barbara Brezigar napovedala, da bodo do konca tega tedna vložili obtožnico ali pa odstopili od pregona.

Kaj sledi?

Vložena obtožnica bo morala najprej prestati formalni preizkus, ki ga opravi sodišče. Formalni preizkus pomeni, da predsednik senata po prejemu obtožnice preizkusi, ali je obtožnica sestavljena po predpisih, in če spozna, da ni, jo vrne tožilcu, naj jo v treh dneh popravi.

Obdolženci imajo tudi pravico, da v osmih dneh od prejema obtožnice vložijo zoper njo ugovor, o katerem odloča senat sodišča. O ugovoru zoper obtožnico lahko senat odloči tako, da ugovor zavrže ali zavrne, lahko pa tudi odloči, da se obtožba ne dopusti in kazenski postopek ustavi oziroma zavrže obtožnico. Sodišče bo tako lahko presojalo utemeljenost obtožnice na glavni obravnavi in odločalo o kaznivih dejanjih in kazenski odgovornosti obdolžencev šele po pravnomočnosti obtožnice.

Spomnimo ...

Sredi afere Čista lopata so se znašli prvi mož SCT-ja Ivan Zidar, predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak in predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj. V priporu so zaradi domnevne vpletenosti v afero končali še štirje osumljenci, med njimi član razpisne komisije v Kontroli zračnega prometa Slovenije Tomaž Žibert. Prav on naj bi namreč s podkupninami izsiljeval tri največje gradbince SCT, Primorje in Vegrad, kdo bo dobil 20-milijonski posel izgradnje kontrolnega stolpa na Brniku.

Šesterica osumljenih je noč prebila v priporu, Črnigoja, sicer državnega svetnika, pa so zaradi sklicevanja na imuniteto še isti dan izpustili na prostost. Pridržane so 13. februarja pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, Zidarja in Tovšakovo so po zaslišanju spustili na prostost, v priporu pa je ostal le Žibert (na prostost so ga spustili 5. marca). Črnigoj, ki mu državni svet ni vzpostavil imunitete, je pred preiskovalnega sodnika stopil 19. februarja in bil izpuščen na prostost.

Afera je s položaja spodnesla direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečka Janšo. Ta je 20. februarja s položaja odstopil po pozivu takratnega ministra za promet Radovana Žerjava, potem ko so Žiberta priprli kot enega izmed osumljenih korupcije pri oddaji naročila za gradnjo kontrolnega stolpa.

Po izbruhu afere so v javnosti zaokrožili dokumenti tožilstva v zvezi s preiskavo, ki so nakazovali, da naj bi se osumljeni dogovarjali o dajanju podkupnine v zameno za posel. Posvetovanja naj bi potekala med Zidarjem in Črnigojem ter Zidarjem in njegovim podrejenim glede ugodne poslovne priložnosti, ki naj bi se obetala ob popravku ponudbe za gradnjo letališkega stolpa.

Zidar in Črnigoj naj bi se dogovarjala za nagrado Žibertu, ta pa naj bi zahteval, da se v popravljeni ponudbi kot podizvajalec električnih napeljav navede njegov svak. Žibert naj bi v zameno obljubil, da bo strokovna komisija naročniku javnega naročila kot najugodnejšo ponudbo svetovala partnersko družbo SCT in Primorja. Enako naj bi Žibert v zameno za denar obljubil tudi Vegradu.