Predsednica senata je najprej dejala, da bo senat o predlogu izločitve domnevno nezakonitih dokazov odločal naknadno, nato pa so brali obtožnico. V njej piše, da je Tomaž Žibert kot član strokovne komisije v postopku javnega naročila za izgradnjo kontrolnega centra terjal korist za protiuslugo. Slednji naj bi namreč zanemaril korist javnih ponudnikov ter povzročil zamenjavo oziroma spremembo pri izboru izvajalca elektroinštalacij. Izbrali so Janeza Bidovca, s. p., ki je bil za kar 500 tisoč evrov dražji od ostalih ponudnikov.
Potem ko je tožilka Bojana Podgorelec prebrala obtožnico in ko je sodnica obdolžene pozvala k zagovoru, je le prvi mož Primorja Dušan Černigoj izrazil prepričanje, da ni storil nobenega kaznivega dejanja ter da ni nikomur obljubil koristi pri poslu in da tudi od njega nihče ni zahteval koristi.
Obdolžena Ivan Demšar in Srečko Gabrič sta sodnici povedala, da se ne bosta zagovarjala, ostali obdolženci pa so pojasnili, da se ne morejo zagovarjati za obtožbo, ki je nastala na podlagi nezakonito pridobljenih dokazov.
Sodnica je prebrala tudi izpoved Ivana Zidarja in Hilde Tovšak pri preiskovalnem sodniku, v kateri sta zavrnila vpletenost v dajanje ali prejemanje nagrad.
Odvetniki obdolženih so nato zopet podali predlog, da se senat najprej razjasni okoli izločitve dokazov in zadevo preda preiskovalnemu sodniku. Ob tem pravijo, da ne gre za procesni manever, pač pa da če bo sodišče zasedalo dalje ali celo samo zaslišalo priče (kriminaliste), bo nastala nepopravljiva škoda za ta postopek. Zagovornik enega od obtoženih Ivana Zidarja Aleksander Čeferin je dejal, da ne gre za vrnitev v preiskavo, pač pa začasen odstop spisa v preiskavo. "Če senat sliši ali vidi nezakonito pridobljene dokaze, bo izločen in vse se bo začelo znova! Najhitreje bi zato bilo zadevo speljati preko preiskovalnega sodnika," pravi.
Senat je takšne zahteve zavrnil in odločil, da bo vse tri priče (Roberta Slodeja, nemškega policista in tajnega policijskega sodelavca) zaslišal sam. Spomnimo. Kriminalist Slodej je tisti, ki naj bi kriminalistovo izmišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih prenesel nemški policiji, ta pa nazaj v Slovenijo, kar naj bi bila potem tudi podlaga, da je sodišče dovolilo uporabo tajnih preiskovalnih metod (prisluhi). Tajni policijski sodelavec naj bi nemški policiji namreč dejal, da Zidar "pere" denar. Zatem naj bi ti sumi prišli do slovenske policije, ki naj bi tako dobila podlago za zaprosilo za sodno odredbo za prisluhe.
Zagovorniki so na obravnavi vztrajali tudi pri zahtevi, da se zaradi morebitne ogrožene varnosti omenjenega tajnega policijskega sodelavca ne omenja z imenom. Tožilka pa je dejala, da ne gre za tajnega sodelavca. "Gre za osebo, ki je dala policiji določene informacije. To izhaja tudi iz izjave, ki jo je dala informacijska pooblaščenka." Čeferin odgovarja, da je bil tajni sodelavec in da poskušata policija in tožilstvo to skriti. "On bo potrdil, da je bil!" je odločen.
Osmerica obtožena sprejemanja in dajanja daril
Obtoženci v zadevi Čista lopata so na zatožno klop sedli 22. oktobra. Med njimi so tudi prvi mož SCT Ivan Zidar, prvi mož Primorja Dušan Črnigoj in nekdanja glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak, član razpisne komisije javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Tomaž Žibert, vodja projektov na SCT Ivan Demšar, domnevni Žibertov posrednik Borut Farčnik, domnevni pomočnik Tovšakove Srečko Gabrič in vodja Vegradovega inženiringa Ivan Kroflič. Vsi trdijo, da so nedolžni.
Takoj na začetku sojenja so odvetniki zahtevali izločitev dokazov, ker naj bi bili ti pridobljeni nezakonito, in posledično izločitev tožilke in sodnika, ker sta se s temi dokazi seznanila. Čeferin je dejal, da obtožnica in ostali dokazi temeljijo na prisluhih, ki naj bi jih pridobili na podlagi kriminalistovega izsiljevanja tajnega policijskega sodelavca.
KOMENTARJI (91)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.