Cinkarna: Pregrada ne pušča

Izredni tehnični nadzor pregrade na deponiji Za Travnikom so opravili v Premogovniku Velenje. Rezultati opazovanja, izrednega hidrogeološkega pregleda in izrednega izvajanja inklinometričnih meritev, so pokazali, da pregrada ne pušča. V Civilni iniciativi Aljažev hrib so povedali, da jih predstavljeni rezultati sicer pomirjajo, vendar da bo morala Cinkarna Celje pojasniti še kar nekaj nejasnosti.

Za rdeče madeže ni kriva pregrada?

Tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič je pojasnila, da je izredno tehnično opazovanje opravil Premogovnik Velenje kot pooblaščena institucija. Ugotovljeno je bilo, da je glede na predhodne oglede stanje pregrade v zadnjih letih zelo konstantno, ter da se število opazovanih posebnosti bistveno ne spreminja.

"V zvezi z vzrokom za izredni ogled je potrebno poudariti, da na pregradi nismo opazili inženirsko-geoloških znakov, ki bi nakazovali na kakršne koli posledice puščanja pregrade, prav tako na pregradi ni opaziti posledic pretoka podzemne vode" je zapisano v poročilu Premogovnika Velenje.

Podgoršek Seličeva je tudi povedala, da so kontrolne meritve nivoja vode v piezometrih ter prostih globin vrtin pokazale konstantnost stanja v primerjavi s predhodnimi meritvami, narejenimi med kontrolnimi pregledi.

Opozorila je tudi, da so izredne analize pokazale, da opažen rdeč madež ni posledica puščanja pregrade. Pojav iztekanja manjših količin rdeče obarvanih vod iz glinenih materialov na območju pregrade Za Travnikom ni nov. Analize namreč kažejo, da to obarvanost povzročajo železovi oksidi.

Cinkarna ne bo povečevala proizvodnje

Predsednik uprave Cinkarne Tomaž Benčina je izrazil pričakovanje, da bodo teh rezultatov še najbolj veseli prestrašeni krajani in člani civilnih iniciativ Aljažev hrib in Teharje, ki so v javnosti večkrat poudarjali svojo zaskrbljenost, ker pregrada po njihovem naj ne bi tesnila.

Benčina je tudi dejal, da kljub veliki meri razumevanja skrbi prebivalstva, da bi živeli v varnem in zdravjem okolju, ne more mimo ugotovitve, da so te izredne aktivnosti Cinkarne terjale ogromno nepotrebnih dodatnih stroškov in energije zaposlenih, podjetju pa je bila povzročena tudi poslovna škoda.

Zatrdil je tudi, da Cinkarna na obstoječi lokaciji ne bo povečevala proizvodnje, ki na letni ravni znaša 56.000 ton titanovega dioksida. Glede domnevne onesnaženosti zemlje s kadmijev pa je prvi mož Cinkarne opozoril, da v Cinkarni ni nobene surovine ali proizvodnje, v kateri bi nastajal kadmij. Ta je nastajal, pravi Benčina, le pri proizvodnji cinka na območju stare Cinkarne, ta proizvodnja pa je bila ukinjena že pred 30 leti. Sicer bo o izdaji lokacijskega načrta za območje Cinkarne v torek odločal celjski mestni svet.

Civilna iniciativa: "Madeži se še pojavljajo."

Krajani Teharij in Aljaževega hriba združeni v civilni iniciativi, so prepričani, da je negativno vplivno območje Cinkarne mnogo večje od cinkarniške ograje. “Predstavljeni rezultati izrednega tehničnega opazovanja nas delno pomirjajo, vseeno pa bo morala Cinkarna pojasniti še kar veliko nejasnosti. Ravno danes smo opazili nov peneči se izpust prelivne tehnološke vode, kar dokazuje, da vplivi na okolje vsekakor obstajajo,“ je za 24ur.com povedal predstavnik iniciative Boris Šuštar.

Šuštar sicer pozdravlja obljubo Cinkarne, da ne bo povečevala proizvodnje, vendar je prepričan, “da so to obljubljali že do sedaj, a so proizvodnjo dejansko vseskozi povečevali. Nadaljevali bomo s konstruktivnim dialogom in računamo, da bodo sprejete ekološke varovalke, ki bodo poskrbele, da prebivalci ne bodo ogroženi. Pozivamo tudi k ustanovitvi komisije, ki bi raziskala onesnaženo področje.“

Dodajmo, da bodo celjski mestni svetniki na jutrišnji seji razpravljali o lokacijskem načrtu za širitev Cinkarne.