Tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek - Selič je na novinarski konferenci povedala, da družba od svojih dobaviteljev surovin pred začetkom sodelovanja vedno zahteva analizo elementov na meji določljivosti. Analizo mora opraviti tretja neodvisna pooblaščena stran. V analiznem poročilu norveškega laboratorija Lan Nett za obe rudi, ki jih uporablja Cinkarna, jasno piše, da talija z akreditirano metodo niso uspeli določiti, je dejala Podgoršek - Seličeva.
Poudarila je, da je Cinkarna Celje vzela vzorce vseh aktualnih vhodnih surovin, produktov in odpadkov ter naročila analizo talija pri pooblaščenem izvajalcu, Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Ta v nobenem od vzorcev ni mogel potrditi pristnosti talija, ki pa ga je na vzorcih celjskih civilnih iniciativ odkril kanadski laboratorij AcmeLabs.
Kanadski laboratorij ni pristojen za ekološke raziskave?
Kot pravi, je kanadski laboratorij priznan na področju geoloških raziskav, nikakor pa ni usmerjen v ekološke raziskave. Razlika med obema raziskavama je predvsem v količini snovi, ki jo določajo, kar pomeni, da geologe zanimajo višje koncentracije, pri onesnaževanju okolja pa gre za prisotnosti kovin v zelo nizkih koncentracijah.
"Vzorce so v obeh laboratorijih pripravili na enak način, nato so uporabili različno merilno tehniko," je dejala Podgoršek - Seličeva.
Kot pravi, je direktor kanadskega laboratorija tudi sam potrdil, da se njihove analize nikakor ne morejo uporabljati za vrednotenje okoljskega onesnaženja in da je laboratorij uporabil neustrezno analitsko metodo, ki daje napačne rezultate in zato za vrednotenje obremenjenosti okolja ni primerna.
Cinkarna Celje: Nismo krivi za onesnaženje s kadmijem
Cinkarna Celje je znova preverila tudi morebitno vsebnost kadmija v proizvodnji titanovega dioksida. Trije laboratoriji so pokazali, da je koncentracija v vseh primerih pod mejno vrednostjo za kadmij v nenevarnih odpadkih in tleh. To po oceni Podgoršek - Seličeve dokazuje, da za onesnaženje s kadmijem ni kriva zdajšnja proizvodnja titanovega dioksida na Celjskem.
Ob tem je poudarila, da titanov dioksid najdemo povsod, v žvečilnih gumijih, sončnih kremah, šminkah, zobni pasti, oblekah in v večini zdravil, med drugim v persenu in septoletah, kar potrjuje, da ni strupen.
Prav tako so raziskave, ki so jih opravili na zaposlenih v 15 tovarnah titanovega dioksida v Evropi in Ameriki potrdile, da med inhalacijo titanovega dioksida in pljučnim rakom pri ljudeh ni nobene povezave.
Poklicnih obolenj ni, prav tako ne talija
"Obtožbe, da imajo delavci Cinkarne Celje v 60 odstotkih okvarjene kromosome ter da krvavijo iz nosu, so nas globoko osebno prizadele, ker so v celoti izmišljene," je dejala Podgoršek - Seličeva. Ob tem je postregla z informacijo, da v 39 letih proizvodnje titanovega dioksida ne beležijo poklicnih obolenj. Iz povprečja pa izstopajo motnje metabolizma maščob, bolezni gibal, povišan krvni tlak in okvare sluha, o poklicnih bolezni pa ne poročajo niti iz drugih cinkarn po Evropi in ZDA.
Na vprašanje, ali ima Cinkarna Celje merilno aparaturo za določanje talija, je Podgoršek - Seličeva odgovorila, da nima. "Če talija niste dali v proizvodnjo, potem ga tam tudi ne more biti," je pojasnila.
Problem bi rešili s pomočjo arbitraže
Generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina je zatrdil, da družba spoštuje vse zakonodajne predpise, ne krši zahtev okoljevarstvenega dovoljenja in redno kontrolira vse vhodne surovine in izhodne materiale. Civilne iniciative Celje pa je pozval, naj skupaj imenujejo neodvisnega strokovnega arbitra, ki bi vodil projekt, v katerem bi po natančno določenem in z obeh strani potrjenem programu pregledali vhode in izhode iz obstoječe proizvodnje titanovega dioksida. Ugotovitve arbitra pa bi bile za obe strani zavezujoče.
Benčina je še dodal, da je Cinkarna Celje pripravljena financirati ta projekt in od civilnih iniciativ pričakuje, da se bodo na omenjeni predlog pozitivno odzvale. Glede sanacije območja stare Cinkarne je Benčina dejal, da je to odprto vprašanje, saj družba tega sama ne zmore. Po njegovem mnenju bi bilo treba ta problem rešiti podobno, kot je potekala sanacija Mežiške doline.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.