'Cilj je, da železnice saniramo'

V Slovenskih železnicah so se danes odzvali na trditve iniciativnega odbora čakajočih delavcev na SŽ, ki so zahtevali, da se objavijo jasni in pregledni kriteriji za napotitev na čakanje. Iniciativni odbor čakajočih delavcev na Slovenskih železnicah je namreč danes od Brankoviča znova zahteval, da ustanovi komisijo, ki bo preverila seznam čakajočih in popravila krivice, ki so nastale.

Kriteriji so bili po besedah Miloša Rusiča objavljeni šele potem, ko je družba 1075 zaposlenih že napotila na čakanje. "Kadrovska služba na železnicah je zatajila," je prepričan. Večkrat so še poudarili, da tovrsten način dela pomeni tiho reorganizacijo družbe. Napoteni na čakanje naj bi tudi kmalu tudi izgubili službo. 

Na SŽ trdijo, da so imeli postavljene jasne kriterije o tem, koga uvrstiti na seznam začasnega čakanja na delo, poleg tistih, ki so bili v ta ukrep vključeni že od julija 2009 (okoli 350 zaposlenih). Ti kriteriji so, da se v ukrep začasnega čakanja na domu uvrsti tiste zaposlene, ki imajo izpolnjena oba pogoja za upokojitev, invalide ter tiste, ki jim zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni možno zagotoviti ustreznega dela. Končna imena na seznamu so glede na te kriterije izbrali direktorji področij v sodelovanju z vodji posameznih organizacijskih enot, zato je ustanavljanje kakršnih koli komisij nesmiselno.

'Mehki ukrepi'

Na SŽ poudarjajo, da ta ukrep začasnega čakanja na delo ne prejudicira morebitnega ugotavljanja kadrovskih presežkov, poleg tega so zagotovili, da bodo kadrovske ukrepe uveljavljali na čim bolj 'mehak' in zakonit ter socialno vzdržen način, kar med drugim pomeni upokojevanje zaposlenih, prezaposlitve. "Odločitev o napotitvi delavcev na čakanje vsekakor ni bila lahka, zato smo se sestave seznama lotili z vso resnostjo in odgovornostjo. Glede na trenutno resno stanje v družbi in na neugodne razmere na trgu so ti ukrepi nujno potrebni. Še posebej, ker želimo zagotoviti obstoj in poslovno stabilnost podjetja. Naš cilj je, da Slovenske železnice saniramo! Ne želim si, da se ponovijo zgledi iz preteklosti, kot je primer Mure," so še dejali.

"Prav tako sem jasno izrazil mnenje, za katerim še vedno stojim, da po človeški plati razumem nejevoljo in jezo zaposlenih, ki so vključeni v ukrep začasnega čakanja, vendar sem kot generalni direktor odgovoren, da se odločam v teh težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah med tistimi rešitvami oz. odločitvami, ki so v tem trenutku na voljo. Zato je ta rešitev po mojem, glede na vse okoliščine, tudi za zaposlene na začasnem čakanju na delo, še najbolj vzdržna," je v sporočilu za javnost dejal direktor SŽ Goran Brankovič.

Brankovič je še zagotovil, da niso vplivali na sam potek novinarske konference iniciativnega odbora. Zatrdil je še, da je mogoče, da je v procesu sestavljanja seznamov lahko prišlo tudi do morebitnih nepravilnosti in da bodo te, v kolikor bodo ugotovljene, tudi odpravljene.

Obračun z opozicijo?

Pri vzpostavljanju seznama delavcev, ki naj bi odšli na čakanje, kritike merijo tudi na delavskega direktorja Alberta Pavliča in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Ob tem v iniciativnem odboru navajajo, da je pri sestavi seznama čakajočih prišlo v delovni enoti Vleka vlakov Maribor do obračuna z opozicijo, saj so skoraj 50 odstotkov članov opozicijskega sindikata poslali na čakanje. V tem sindikatu je večina članov z višjo ali visoko izobrazbo. "Po naši presoji so to delavci, ki bi lahko pripomogli pri izhodu iz krize," poudarjajo v odboru.

Iniciativni odbor tudi poziva vse na čakanje napotene delavce in tudi vse nezadovoljne zaposlene na železnicah, da se v čim večjem številu udeležijo seje sveta delavcev prihodnji teden, ko naj bi zaposleni glasovali o zaupnici Pavliču in Berdajsu. Če nezaupnici Pavliču in Berdajsu ne bosta izglasovani, bo iniciativni odbor čakajočih delavcev deloval še naprej, zatrjujejo. Odbor bo deloval do takrat, dokler se na čakanje napoteni delavci ne bodo vrnili nazaj na delo, kot jim je bilo zagotovljeno. Če se to ne bo zgodilo, bodo zahtevali tudi odstop poslovodstva Slovenskih železnic.