Cigler Kralj: Sistem dodelitve solidarnostnega energetskega dodatka zastavljen dobro

Tako je Cigler Kralj odgovoril na novinarsko vprašanje, ali se mu zdi pravičen sistem, po katerem je v skladu s predlogom za blažitev stisk prebivalcev zaradi rasti cen energentov, ki ga je v soboto sprejela vlada, sam z ministrsko plačo in štirimi otroki upravičen do 200 evrov solidarnostnega dodatka, ne pa denimo samska oseba z minimalno plačo.

Kot je dejal minister, je lahko vprašanje, ali si sam zasluži dodatek, povsem utemeljeno, so pa pri sprejemanju ukrepov gledali na ranljive skupine. "Mislim, da smo dobro postavili upravičene osebe," je zatrdil. Kot je dodal, je bilo treba ukrep solidarnostnega dodatka zastaviti tako, da je hiter, učinkovit in ni preveč birokratsko zapleten. "Tega načela se držimo," je poudaril.

Izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka je vlada predvidela v predlogu zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je predstavila v soboto. Znašal bo 150 evrov, med upravičenci pa so tudi velike družine. Kdor ima štiri ali več otrok, bo prejel še dodatnih 50 evrov.

Kdo je še upravičen do dodatka?

Upravičenci do 150 evrov dodatka, ki bo izplačan najpozneje do 15. aprila, so poleg tega še upokojenci s pokojninami do 1000 evrov, invalidi, prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, prejemniki do otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda in rejniki. Vseh skupaj je upravičencev po ocenah 710.000.

Predlog zakona poleg tega določa še začasno oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije in znižanje omrežnine, poleg tega pa še izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Vlada je sprejela tudi predlog posebnega zakona za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen energentov.

Za opozicijo vladni ukrepi zaradi drage energije dobrodošli, a prepozni

Na predloge ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov se je odzval tudi del opozicije. Kot ocenjujejo, so predlagani ukrepi sicer dobrodošli, a prihajajo z večmesečno zamudo. Poslanec SD Soniboj Knežak je v izjavi za medije v DZ pozdravil, da je vlada po večmesečnem prizadevanju opozicije prepoznala problem energetske revščine in pripravila zakonodajo, ki pa po njegovih besedah v večini povzema rešitve, ki so jih tudi sami že predlagali. 

Ob tem je še opozoril, da so stiske velike, Slovenija pa s temi ukrepi zamuja najmanj tri mesece. "Vse evropske države so te ukrepe sprejele oktobra oziroma najpozneje v novembru," je spomnil Knežak. Kot je še dejal, imajo predlagani ukrepi grenak priokus, saj naj bi upravičenci izplačila prejeli šele 15. aprila. Opozoril je tudi, da je vlada krog upravičencev razširila na upokojence s pokojninami, nižjimi od 1000 evrov, hkrati pa pozablja, da je v Sloveniji več 10.000 ljudi, ki prejemajo plačo, nižjo od tega zneska.

Mesec: Premalo, prepozno in nesistemsko

"Premalo, prepozno in nesistemsko," pa je vladne ukrepe komentiral koordinator Levice Luka Mesec. Kot je še izpostavil, bodo tako imenovane energetske vavčerje prejele le nekatere skupine ljudi, medtem ko se povišane cene energentov poznajo v denarnicah tako slabo plačanih in brezposelnih kot tudi študentov, ki od vavčerjev ne bodo imeli nič. Mesec sicer vidi rešitev v tem, da se začnejo sistematični pogovori o dvigu pokojnin, plač in socialnih nadomestil, da bodo ljudje lahko dohitevali cene, ki rastejo in dneva v dan in se zažirajo v standard nas vseh.

Tudi poslanec LMŠ Edvard Paulič je poudaril, da so ukrepi, sicer dobrodošli, prišli prepozno. "V opoziciji smo vlado pozivali že tri ali štiri mesece nazaj, kakšno je stanje na trgu, kakšne težave imajo ljudje pri plačevanju električne energije in računov za ogrevanje," je izpostavil. Kot je še spomnil, so v preteklih tednih v opoziciji sklicali tudi sejo matičnega parlamentarnega odbora in predlagali zakon, ki bi rešil težave najranljivejših skupin, ob vloženih koalicijskih dopolnilih bi zakon razširili, pomoč pa bi prišla prej. "Ker dejstvo je, da ti ukrepi, ki bodo v veljavo stopili s časovnim zamikom, bodo prišli prepozno. Ljudje rabijo pomoč danes, ne čez mesec, dva," je poudaril Paulič. Po njegovih besedah bi se vlada morala, tudi ko gre za ogrevanje preko skupnih kotlovnic, poslužiti pravnega tolmačenja obstoječe zakonodaje in prej rešiti težave takšnih gospodinjskih odjemalcev.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je prepričana, da odgovornost za energetske probleme v državi nosi vlada, ki se je po njenih besedah v času epidemije covida-19 lotila liberalizacije trga naftnih derivatov in neprimernega kadrovanja. "Direktorja, ki zagotavlja najcenejšo elektriko Slovencem, razrešuje, na drugi strani pa direktor, ki so ga nastavili v Telekomu Slovenije, čez noč pusti več kot 20.000 gospodinjstev brez elektrike oziroma jih prepusti štirikrat dražji elektriki," opozarja Bratuškova.

Kot je še dodala, bo pomoč za ljudi dobrodošla, a 150 evrov ne bo rešilo problemov, saj takšen znesek ne zadostuje za mesečno poravnavo položnic. "Pomoč absolutno prihaja prepozno, vlada bi morala že jeseni, in na to smo jo opozarjali, znižati trošarine, znižati DDV in znižati ali začasno ukiniti vse tiste dajatve, ki jih imamo na položnicah ob porabi," je izpostavila Bratuškova. Kot je še dodala, je očitno, da volilni čas ni samo za bombončke, ampak kar za bombonjere, ki pa jih bodo, kot opozarja, v nadaljevanju plačali ljudje.

Sluga: Vsi bodo prejeli enak dodatek, ne glede na to, koliko so se jim dejansko zvišali stroški

Da ukrepi prihajajo prepozno in da je večina evropskih držav v nasprotju s Slovenijo zelo hitro odreagirala, je prepričana tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Ob tem kot problematično izpostavlja tudi, da so se posameznikom stroški zaradi visokih cen energentov zvišali za več kot 150 evrov, kolikor bodo znašali energetski vavčerji. Kot še izpostavlja Sluga, bodo tudi vsi upravičenci prejeli enak solidarnostni energetski dodatek, ne glede na to, koliko so se jim dejansko zvišali stroški.

Po njenih besedah pa je problematično tudi dejstvo, da bo vlada denar za solidarnostni dodatek črpala iz podnebnega sklada, ki naj bi bil sicer namenjen drugim tako imenovanim zelenim ukrepom in trajnostnemu razvoju države. "In da se na koncu izkaže, da je ta sklad poln in da vlada tega denarja sploh ni porabila za namene, za katere je ta sklad ustanovljen, je še toliko bolj problematično," ocenjuje Sluga.

V Desusu zadovoljni, da se bo pomagalo tudi upokojencem

V poslanski skupini DeSUS pa so danes izrazili zadovoljstvo, da se bo z izplačilom enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov ponovno pomagalo tudi upokojencem. A kot so še zapisali v odzivu, se z dvigom cen energentov soočajo tudi druge ranljive skupine, zato menijo, da bi morali enakovredno poskrbeti za vse, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel.