Cigler Kralj: Pri minimalni plači sem iskal kompromis. Sindikati nezadovoljni

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je Cigler Kralj pri določitvi višine minimalne plače v letošnjem letu upošteval tako razmere pri zaposlovanju kot na splošno v družbi; negotovost, ki jo na trgu dela in v gospodarstvu povzroča koronavirus; pa tudi razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih. Minister verjame, da je predlagana rešitev skupaj s skorajšnjo davčno razbremenitvijo ustrezna in poziva vse deležnike, da jo podprejo. Kot je poudaril, predlog sprememb dohodninske zakonodaje predvideva znižanje obdavčitve dela, "kar bo vodilo do višjih neto zneskov vseh delavcev".

Na ministrstvu so pri tem nanizali ocenjene učinke sprememb višine splošne davčne olajšave po letih v neto znesku. Prejemnikom minimalne plače bi letos ostalo 160 evrov, prihodnje leto 320 evrov, leta 2024 480 evrov, leta 2025 pa 640 evrov. "Višje plače si zaslužijo vsi, ki delajo, zato pozivam k čim prejšnjemu sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje. Tudi to je korak naprej pri blaženju posledic epidemije, ki je bila za marsikoga hud udarec," je dejal Cigler Kralj.

Na ministrstvu pa so izpostavili še, da ima v EU med 21 državami z zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija le sedem držav in da jo je Cigler Kralj lani zvišal z 940,58 evra na 1024,24 evra bruto. V sredo je medtem predlagal, da se letos uskladi z lansko inflacijo in tako zviša za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto.

V Sloveniji se sicer pri določitvi višine minimalne plače upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Od lani se za njen izračun uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Znesek bo predvidoma do 20. januarja objavljen v uradnem listu in bo veljal za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja dalje.

Sindikati nezadovoljni 

Delodajalci menijo, da bo predlagano zvišanje pomenilo veliko dodatno obremenitev gospodarstva. Bojijo se, da bo to posebej prizadelo podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malo gospodarstvo. Skladno s tem so predlagali delno subvencioniranje in spremembe pri socialnih prispevkih. Sindikalna stran je medtem ocenila, da bo to zvišanje nezadostno in da bi morala rast minimalne plače odražati tudi ostale pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se soočamo v zadnjem času. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra ali za 10,65 odstotka. 

V Zvezi svobodnih sindikatov prav tako opozarjajo, da minister za delo plač ni dvignil na lastno pest, pač pa jih je dvignil za toliko, kot mu to nalaga zakon. In medtem ko delodajalci sicer pozdravljajo, da je minister izbral najnižji možen dvig plač, jih skrbi, da bodo na račun tega morali dvigniti cene svojih izdelkov, kar bomo občutili prebivalci. 

Od toplotne energije, goriva, pa hrane in vzdrževanja doma – vse se je v lanskem letu podražilo od štirih pa vse do več deset odstotkov. Da bi bilo ob podražitvah tistim najranljivejšim vsaj nekoliko lažje, pa zakon nalaga, da se višina minimalne plačo vsako leto uskladi z rastjo cen življenjskih stroškov. Tako se bo v prihajajočem letu minimalna plača zvišala za slabih 5 odstotkov - a gre za najnižji možen dvig, opozarja Zlatka Kajtezovič, ki že 30 let dela kot trgovka.

"Da si bomo kaj več privoščili ne, mogoče bomo sam kakšno položnico lažje plačali. Enostavno še zmeraj ni zadosti. Glede na to, da sem v trgovini, vem da bo šlo še vse gor. Ravnokar se je kruh podražil, meso, mleko, pa to ne govorimo o majhnih podražitvah, so že napovedane nove podražitve," je dejala. 

Toda, tako kot so surovine dražje za državljane, so dražje tudi za podjetja, opozarjajo na Gospodarski zbornici, dodaten dvig plač pa pomeni še dodatno finančno obremenitev. Zato ministrstvo pozivajo, da prihodek, ki se bo v državno blagajno zlil na račun višjih bruto plač, v obliki subvencije namenijo najbolj prizadetim podjetjem, kot so to storili že lani.

Podobne kritike so prišle iz SD in Levice. Sicer pa je Cigler Kralj v sredo popoldne zaradi slabega počutja pristal na urgenci. Na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da je "hud tempo dela očitno zahteval svoj davek" in dodal, da "na srečo ni nič resnega".