Cigler Kralj in Prebilič o družinskem zakoniku, splavu in odstranjevanju ograje

Vlada bo v petek v državni zbor poslala spremembo družinskega zakonika, ki zakonsko skupnost opredeljuje kot skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Kandidat NSi je dejal, da je s stranko pri tem vprašanju složen. Predloga ne podpirajo, ponavlja pa, da je treba na področju posvojitev otrok gledati predvsem na največjo korist otroka. "Ko se odloča o njegovi posvojitvi, se je treba približati najbolj idealni možni skupnosti, ki pa je po našem mnenju skupnost matere in očeta," je dejal.

"Moje mnenje je drugačno. Merilo, kaj je dobro za otroka, je treba predvsem prepustiti staršem," pa se z njim ni strinjal kočevski župan Vladimir Prebilič. Poudaril je tudi, da to ne bo vplivalo na družinske razmere v Sloveniji, ravno obratno: "Mislim, da smo lahko inkluzivna družba, da lahko sprejmemo drugačnost in da lahko prisluhnemo manjšini." Ob tem je dodal, da imamo v naši državi zelo stroge postopke, preden lahko nekdo posvoji otroka. "Pogoje izenačiti z ostalimi se mi zdi tako zelo, zelo smiselno."

 Cigler Kralj pa, da postopek posvojitve običajno "že sledi eni travmi otroka". "V času, ko sem bil minister, sem se soočil s posledicami covida-19 in vse raziskave so kazale, da so bili daleč najbolj odporni na krizo in njene posledice otroci, ki so živeli v družinah, kjer sta prisotna oče in mati. V NSi in tudi sam gledamo skozi to prizmo, zato smo proti predlogu, da se otroka  posvoji v istospolno partnersko skupnost," je pojasnil, a ob tem poudaril, da nikakor ne nasprotuje temu, da si osebe same izbirajo, v kakšni partnerski zvezi bi sami živeli.

S slednjim se je strinjal tudi drugi sogovornik. "Ljudje si lahko svobodno izbirajo partnerja in izražajo svojo ljubezen. Država nima tukaj nobene pristojnosti, da bi se vmešavala v tako intimno stvar, kot je ljubezen. Menim pa tudi, da ustvarjanje ljubečega okolja ni nujno povezano s spolom," je bil jasen Prebilič. 

'Življenje je največja vrednota, a splav mora stati kot pravica, možnost in izhod v sili'

"Zame je življenje največja vrednota, ampak zavedam se, da živimo v realnem svetu. V njem pa ženske prihajajo v stiske in položaje, ko morajo sprejemati težje odločitve," na vprašanje o splavu odgovarja kandidat iz stranke krščanskih demokratov. Da se bo kot predsednik države z vsemi močmi se zavzemal za življenje in za to, da ženske v stiski ne ostanejo same, kakor koli se odločijo, je še dejal. 

Tudi pri tem vprašanju se je Prebilič strinjal s svojim protikandidatom. Da je tudi zanj življenje največja vrednota, a da splav kot pravica, možnost in izhod v sili mora ostati, je jasen.  "Kakršno koli onemogočanje te možnosti bi bila napačna odločitev v naši državi. Verjamem, da se nobena ženska za splav ne bi odločila kar tako," meni. Navedel je tudi, da številke kažejo, da se število splavov zmanjšuje.

"Namesto da se danes pogovarjamo o splavu, dajmo nameniti več pozornosti razlogom, da do splavov sploh ne bi prihajalo," pa je dodal. Ob tem je dejal, da bi morali vzpostaviti razmere, v katerih bodo družine z veseljem ustvarjale svojo družino in si bodo število otrok določale same ter imele blagostanje, v katerem si bodo lahko privoščile vzgajati svoje otroke.

Tudi Cigler Kralj je izpostavil, da bi se morali osredotočati tudi na druge izzive današnjega časa, kot je demografska zima, nizka rodnost, energetska draginja, morebitno pomanjkanje energetike in vojna.

Kaj pa legalizacija mehke droge? Ne Cigler Kralj ne Prebilič je ne bi legalizirala. "Mehke droge po vseh podatkih, ki jih predstavljajo strokovnjaki in študije, vodijo ali pa lahko zelo verjetno vodijo v odvisnost od težjih drog. Odvisnosti pa si v tej družbi ne želimo," je dejal Cigler Kralj. Podobno pa tudi drugi sogovornik: "Tudi sam ne bi šel po poti legalizacije, predvsem zaradi tega, ker menim, da nismo izkoristili vseh normativov in možnosti, da bi preprečevali odvisnost oziroma dostop do drog."

Prebilič se je osredotočil na to, da je treba mladim ponuditi možnost aktivacije v drugih kontekstih in druge vsebine, s katerimi bi ustvarili bolj produktivno življenje znotraj Slovenije. Cigler Kralj pa, da legalizacija drog mladih ne bo zadržala v Sloveniji: "Mladim moramo dati druge možnosti, drugo upanje. Dati jim moramo perspektivo, da bodo ostali tu. Dati jim moramo dostop do stanovanj, boljše neto plače, perspektivo, da bodo po študiju našli službo."

Eden bi ograjo na meji odstranjeval selektivno, drugi poudarja, da ne prinaša želenega učinka

Vlada je medtem začela tudi z odstranjevanjem ograje na naši južni meji. Cigler Kralj se strinja, da je ta v nekaterih delih težava. Zato podpira selektivno odstranjevanje ograje, "kjer so naselja, kjer je to turistično območje". "Tam, kjer so bolj divja območja, pa jo pustimo, saj daje signal, da ilegalne migracije niso dobre," je dejal. Meni, da se bo morala Slovenija odločiti, ali zmore in želi, da se ilegalne migracije nadaljujejo in še večajo.

A Prebilič se ni v popolnosti strinjal s protikandidatom. "Ograja kot takšna nikakor ne preprečuje ilegalnega prehajanja naše meje. Migracije se namreč ne odpravljajo na naši meji in če želimo nasloviti migracije, jih moramo nasloviti na izviru. Zakaj ljudje odhajajo, zakaj migrirajo v Evropo?" je dejal in poudaril, da se o tem področju ne pogovarjamo in da Evropa na tem področju zamuja veliko priložnost. "Ko pa se pogovarjamo o migrantskih poteh, bi morali te zapirati, že preden migranti pridejo na prag EU." Jasen je, da je ograja vnesla veliko težav v bivanje ljudi ob meji, vladi pa bi raje svetoval, naj poskrbi za decentralizacijo Slovenije: "Meje se namreč ne brani z ograjo, temveč s poselitvijo, z ljudmi, ki v tem prostoru živijo. Podeželje se nam namreč izrazito hitro prazni." Jasen je sicer, da do ilegalnih migracij ne bi smelo prihajati.

Da se je tega že v času ministrske funkcije zavedal tudi Cigler Kralj, saj da se je zavzemal, da bi v Osilnici zrasel sodoben dom starejših in še rehabilitacijski center. "S tem bi omogočili tudi delovna mesta, ta območja pa bi tako tudi dolgoročno obdržali in poskrbeli za njih. Ilegalne migracije pa niso zaželene, saj predstavljajo velik vir grožnje naši skupni varnosti," je dejal. 

Cigler Kralj: Pahor je opravil izjemno delo, Prebilič: Večkrat bi se moral oglasiti

Kako pa gledata na moč predsedniške funkcije? Vlada je predlagala, da bi sodnike po novem imenoval predsednik države. Cigler Kralj meni, da bi morala funkcija predsednika države v osnovi ostati reprezentativna funkcija, povezovalna in simbolična. A da ima predsednik tudi nekaj ustavnih in zakonskih pristojnosti, ki bi jih veljalo v nekem delu okrepiti: "Tudi NSi je nedavno predstavila predlog sprememb ustave, z vidika krepitve pristojnosti predsednika republike poleg spremembe pristojnosti pri imenovanju sodnikov smo predlagali tudi spremembo postopka imenovanja ministrov, torej vlade." Strinja se, da bi s tem, ko bi predsednik imenoval sodnike, tudi depolitizirali njihovo imenovanje.

Prebilič sicer ni bil čisto enakega mnenja: "Predsedniška funkcija v naši državi ima en poseben položaj. Gre namreč za edino funkcijo v naši državi, ki je neposredno izvoljena in tako uživa najvišjo stopnjo legitimnosti v naši državi." Da smo se pri nastajanju Slovenije zgledovali po Nemčiji, je pojasnil. Tudi tam ima zvezni predsednik podoben status, vendar pa za razliko od našega ni neposredno izvoljen. "Če je predsednik izvoljen, kot je pri nas, je prav, da ima tudi kaj povedati in kaj reči," je dejal.

Tudi z imenovanjem sodnikov se strinja, vendar pa je ob tem dodal, da ga skrbi morebitna koncentracija oblasti. "Če bi se zgodilo, da bi predsednik države postal član stranke, ki že tako uživa določeno podporo v Sloveniji, potem bi se ta koncentracija moči začela izvajati v preveliki količini. Tu imam pomisleke," je dejal.

"Menim, da lahko znotraj trenutnih pristojnosti in ustavnega okvirja predsednik države stori mnogo stvari," meni sicer. Pravi, da gre tudi za najbolj prepoznavno funkcijo v državi, za obraz države. "Predsednik mora biti tudi moralna avtoriteta, četudi sam tega noče, saj funkcija to od njega pričakuje, poleg tega bi moral biti tudi politična avtoriteta."

Cigler Kralj je povedal, da ima skupaj z NSi konkreten predlog, s katerim bi povečali pristojnosti predsednika države v procesu pri imenovanju vlade. "Imamo nekaj nesmislov, ko sta dva predsednika vlade, en z ministri v odhajanju, drug brez ministrov, na novo izvoljen. Naj bo predsednik države pristojen za imenovanje ministrov in naj bo interpelacija namenjena le vladi kot celoti," meni Cigler Kralj, ki je pohvalil predsedovanje Boruta Pahorja, ki je po njegovem mnenju opravil izjemno delo pri povezovanju ljudi in čeprav se pri nekaterih vrednotah razlikujeta, mu je pri tem zgled.

Prebilič na drugi strani meni, da bi se moral Pahor večkrat oglasiti, predvsem v času covida-19 in pri dogajanju z mediji, pri čemer je izpostavil dogajanje na STA. "Pri medijih gre za vprašanja demokracije," je izpostavil in dodal, da bi sam pri nekaterih točkah ravnal drugače kot aktualni predsednik.

Ali je vlada storila dovolj za pomoč Ukrajini?

Cigler Kralj je pozdravil dogovore o transportu orožja v Ukrajino, a da so na tem področju še rezerve. "Pozivanje na vojno, tudi s strani Ursule von der Leyen na strateškem forumu na Bledu, sem sprejel z velikim razočaranjem," je povedal Prebilič, ki je obsodil rusko agresijo in da vojne nikoli nihče ne zmaga, vsi so poraženci. Po njegovem mnenju ne posvečamo dovolj pozornosti iskanju miru.

"EU se je končno zbudila in začutila svojo dolžnost, da pomaga Ukrajini z orožjem in ostalo pomočjo. V preteklosti je že večkrat obljubila pomoč državam, ki so bile žrtve agresije, a nato ni izpolnila obljub," o pomoči meni Cigler Kralj.

Ali podpirata spremembe dohodninske zakonodaje?

Nekoliko drugačne poglede imata do napovedanih sprememb dohodninske zakonodaje. Po mnenju Prebiliča je prav, da kdor ima več, plača več. "Moralno etično zelo sporno dejanje je, da ljudje iščejo načine, kako se izogniti plačilu davkov. Več lahko storimo na področju pobiranja davkov, a moramo biti racionalni pri porabi denarja." Cigler Kralj je proti spremembam, ker "vlada s tem predlogom znižuje neto plače vsem, normirancem pa zvišuje davčne obremenitve".

Po njegovih besedah je v času ministrovanja na terenu dobil največ kritik na račun tega, da se ne splača delati. "Ljudje čutijo, da je morda lažje živeti od socialne podpore, a jaz in tudi drugi menimo, da naj ima zdrav človek delo in ne socialne pomoči." Prebilič je izpostavil, da ne bi enačil minimalne plače in socialnih transferjev. "Strinjam se, da je potrebno biti previden pri tem, kdo prejema socialne transferje, a ti niso preveliki, ampak je plača prenizka."

Cigler Kraj kot Pojoči gams, Prebilič igra klavirsko harmoniko in pozavno

Cigler Kralj je oče štirih otrok, ženo pa je spoznal med pohodom skavtov na Uršljo goro. Sam se je naučil igrati kitaro, navdih pa je našel pri Adiju Smolarju in Iztoku Mlakarju. Ker rad poje, se ga je prijelo skavtsko ime Pojoči gams.

Prebilič je oče dveh otrok, ki ga podpirata, a sta tudi njegova največja kritika. Zna igrati klavirsko harmoniko in pozavno. V času županovanja pa, da se ni pogospodil, meni. "Sem še vedno profesor in to delo opravljam z žarom in motivacijo, poklic učitelja me izpolnjuje."