Čigav je Trnfest?

Dosedanji organizatorji festivala KUD France Prešeren so v tednu pred začetkom dogajanja sporočili, da se ne strinjajo z uporabo imena Trnest za festival, ki se ne izvaja v njihovi organizaciji.

Med CSK in kudovci se zaostruje že od lanskega Trnfesta, med seboj obračunavajo tudi prek javno objavljenih dopisov. Problem pa ni le ime festivala.

Sporna kupoprodajna pogodba?

Dolgoletni organizatorji iz KUD France Prešeren so se leta 2013 znašli v hudih finančnih težavah, ko so izgubili mestno subvencijo za svoj kulturni program. Stavbo, ki jo imajo v lasti na Karunovi 14 in kjer so kot društvo tudi imeli svoje prostore, so že takrat poskušali prodati.

Kupec se je pojavil leta 2017 v obliki podjetja DON-SOL d.o.o. in prokurista Arturja Azarkeviča. Po besedah kudovcev je bil kupec z dolgom, ki je takrat znašel 705.000 evrov, seznanjen v celoti in se je strinjal, da ga bo tudi poplačal. Na željo Azarkeviča, tako kudovci, so ga imenovali za predsednika društva, saj so se zaradi sodelovanja v preteklosti poznali že vrsto let. Prav njega obtožujejo, da je maja 2017 podpisal kupoprodajno pogodbo za stavbo na Karunovi brez vednosti izvršnega odbora društva, na sestanku IO pa naj bi podpis pogodbe celo zamolčal in so za to izvedeli šele septembra istega leta.

Kudovci CSK obtožujejo tudi, da so jih na hitro izselili iz klubske sobe in knjigovodske pisarne v stavbi na Karunovi 14, od konca novembra prejšnjega leta pa naj bi jim celo onemogočali dostop v stavbo, tudi v primeru predhodnih najav. Po več poskusih iskanja dogovora ali kompromisa, trdijo v KUD, so poiskali pravno pomoč in vložili dve tožbi.

Z eno izpodbijajo veljavnost kupoprodajne pogodbe, pri drugi tožbi pa gre za motenje posestne pravice. Trdijo, da je kupoprodajna pogodba sporna, saj jo je po njihovih navedbah Azarkevič kot takratni predsednik KUDa podpisal mimo mandata, ki so ga člani društva zaupali izvršnemu odboru društva. Pogodba pa naj bi v ključnih točkah odstopala od sklepa, ki so ga sprejeli na občnem zboru KUD 13. februarja 2017 – kot problematično omenjajo predvsem znesek kupnine (450.000 €) in brezplačno souporabo prostorov v stavbi.

Druga plat zgodbe

Seveda ima vsaka zgodba vedno dve plati.

Govorili smo tudi z Azarkevičem, ki je dejal, da so si že od samega začetka v CSK želeli nadaljevati tradicijo avgustovskega trnovskega festivala.

"Kupoprodajna pogodba – za nas nič spornega. Za odvetnike, notarje, FURS in zemljiško knjigo tudi ne," pravi Azarkevič. "Višina kupnine je bila določena na osnovi pogovorov s člani društva, cenitve, stanja nepremičninskega trga in tržne vrednosti oziroma zanimanja za nakup s strani morebitnih kupcev. Znesek po pogodbi je bil izplačan v celoti in tudi porabljen za plačilo dolgov," razlaga celoten postopek zdajšnji odgovorni za Trnfest.

’Trnfest je KUDov’

V dopisu, ki so ga kudovci posredovali tudi medijem, so zapisali, da ’člani Kulturno umetniškega društva (KUD) France Prešeren Trnovo odločno nasprotujemo uporabi imena Trnfest za kateri koli festival, ki se ne izvaja v organizaciji KUD France Prešeren Trnovo’. Pojasnjujejo, da so se zaradi situacije, v kateri so se znašli, odločili zaščititi ime Trnfest kot blagovno znamko na Uradu za intelektualno lastnino, pri čemer se je izkazalo, da je tudi CSK podal svojo vlogo za registracijo te blagovne znamke. Konec maja so tako kudovci na urad poslali svoj ugovor proti registraciji imena s stranki CSK.

Ugovor zoper registracijo blagovne znamke si lahko preberete v priloženem dokumentu.

"Lani smo na Uradu za intelektualno lastnino preverili možnost uporabe besedne zveze "trnfest" za ime festivala. Ker to ime ni bilo nikoli zaščiteno kot znamka, smo vložili prošnjo za zaščito besedne zveze "trnfest" kot znamke," razlagajo formalno plat uporabe imena na CSK.

"Kar se tiče moralne pravice, smo mnenja, da Trnfest pripada Trnovemu, dvorišču na Karunovi 14," so se v CSK dotaknili ’moralne’ plati.

Obtožba, ki prihaja s strani CSK proti kudovcem, je, da je na računu društva že od septembra lani ostalo skoraj 100 tisoč evrov neporabljene kupnine. "V Centru slovanskih kultur delamo trije člani KUD France Prešeren. Nikoli nismo dobili odgovora na vprašanja, kako društvo od septembra lani ravna s tem denarjem," opozarja Azarkevič. Dodaja, da so se njihovi odnosi poslabšali septembra lani, ko so v CSK opozorili na finančne nepravilnosti pri izvedbi lanskega festivala. 

"Od takrat se kopica članov, ki še vztrajajo pri agoniji društva, poslužuje vseh možnih sredstev, da bi odvrnili pozornost od propada društva samega," je oster Azarkevič, ki trdi tudi, da pri tem uporabljajo ponarejene sklepe organov društva in dajajo lažne izjave brez dokaznih dokumentov.

Za konec pa Azarkevič še dodaja:

"Za nekoč slavnim imenom KUD France Prešeren danes stoji samo še okoli 10 ljudi, t. i. administracija, ki so neposredno odgovorni za propad nekoč največjega slovenskega kulturnega društva. Ljudje, ki so ustvarjali bogat kulturni program – Ana Monro, Fru-Fru, Roza teater, Improliga – so že zdavnaj šli na svojo pot". Bolj na mestu je vprašanje, zaključi Azarkevič, če si lahko sedanje vodstvo KUDa lasti bogato zgodovino društva.

Čigav je torej Trnfest?

'Čigav' je Trnfest, je za ljudi na koncu pravzaprav nepomembno. Za njih je pomembno predvsem, da Trnfest je. In da nudi kulturni program, ki se ga lahko veselijo. 

Ali z drugimi besedami ...