Trenutno sicer narašča predvsem število investicijskih goljufij. Pod pretvezo zaslužka s kriptovalutami so goljufi samo letos oškodovali že več kot 190 oseb, skupaj pa so jim ukradli za okoli 5,1 milijona evrov.
Na žalost pa so vse pogostejše tudi goljufije, kjer se goljufi pretvarjajo, da potrebujejo pomoč, in na ta način dejansko dobijo sredstva, ki bi tistim, ki jih zares potrebujejo, še kako prišla prav. Na eno od goljufinj opozarjajo tudi številni uporabniki družbenih omrežij. Uporabljala naj bi profile pod več različnimi imeni, med drugim: Prodajalna Pika, Ona Sanja Paris, Porednica, pa tudi pod več imeni "Mojca" z različnimi priimki.
Opozorila pred prevarantko so se pojavila v več različnih skupinah na Facebooku, številne žrtve pa so objavile tudi svoje korespondence. Goljufi so znani tudi po tem, da prodajajo izdelke, kot so oblačila ali čevlji, čeprav denar prejmejo, pa izdelkov ne pošljejo. Kot kaže, se prijave na policijo ustrašijo – v enem od primerov je domnevna goljufinja po več tednih osebo, ki ji je že nakazala denar, prosila, naj umakne prijavo na policijo.
V več primerih pa prevarantom dobri ljudje, misleč, da jim pomagajo, pošljejo pakete ali jim nakažejo denar. Eden od transakcijskih računov, na katerega so žrtve nakazovale denar, se konča s številkami: SI56 XXXX XXXX XXXX 065 (celotnega TRR zaradi varovanja osebnih podatkov ne smemo objaviti).
"V primerih lažnih profilov za zbiranje pomoči gre v večini primerov za elemente kaznivega dejanja goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika," pojasnjujejo na Policiji. Storilec se kaznuje z zaporom do treh let, če pa gre za veliko premoženjsko škodo (več kot 50.000 evrov), pa z zaporom od enega do osmih let.
Izjemno pomembno je, da na Policijo pride čim več prijav
"Tukaj želimo poudariti, da je izjemno pomembno, da oškodovanci tovrstne goljufije prijavijo, čeprav gre v večini primerov za manjše zneske, za katere so oškodovani," poudarjajo na Policiji. Ob tovrstnih preiskavah se je namreč že izkazalo, da so storilci, ki delujejo že dalj časa, oškodovali veliko ljudi in je materialna škoda lahko zelo velika. Le s konkretnimi prijavami oškodovanih oseb lahko policija dejansko izpelje uspešen predkazenski postopek in zagotovi ukrepe, da storilcu poskuša tovrstna dejanja preprečiti.
Policisti občanom svetujejo, da, če so bili žrtev tovrstne goljufije, zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (korespondenco elektronskih sporočil, elektronsko pošto, podatke o transakcijah/nakazilih, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto.
Na ljubljanski policijski enoti že obravnavajo večje število različnih prijav, ki se nanašajo na goljufije na spletu. Ker se tam s tovrstnimi primeri že ukvarjajo, lahko prijavo, čeprav prihajate iz druge občine, podate tudi na policijsko postajo v prestolnici. Prijavo lahko podate tudi prek spleta – povezava za prijavo.
Po trenutno razpoložljivih podatkih policija ne razpolaga s prijavami, vezanimi na aktualno situacijo poplav. "V evidenci kaznivih dejanj sicer ne vodimo statistike na način, iz katerega bi bil razviden natančen predmet obravnave," so pojasnili.
Vsi, ki želite pomagati, se obrnite na uradne institucije
"Svetujemo, da se tisti, ki želijo donirati, obrnejo na uradne institucije in organe s predhodno preveritvijo obstoja imetništva bančnih računov pri teh ustanovah," še pravijo na policiji in dodajajo, da odsvetujejo kakršna koli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam.
Hkrati tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarjajo, da se vsaka humanitarna pomoč lahko šteje kot dohodek družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni določen namen porabe sredstev. Nujno je torej, da organizacije opredelijo namen porabe sredstev. Ob tem tudi Furs opozarja, da oseba, ki prejme finančno pomoč od organizacije, ki nima statusa humanitarne, ne bo oproščena plačila dohodnine.
Pod pretvezo zaslužka s kriptovalutami ljudi zgolj letos oškodovali že za 5,1 milijona evrov
Kot že omenjeno, Policija sicer v zadnjem obdobju obravnava večje število goljufij z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kriptovalute. V letu 2023 je bilo do zdaj obravnavanih že več kot 190 primerov s skupno škodo okoli 5,1 milijona evrov.
Goljufija poteka tako, da goljufi kličejo na naključne telefonske številke in se lažno predstavljajo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Oškodovancem običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da jih v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljeni dostop (Anydesk) na računalnik in/ali mobilni aparat. V nadaljevanju storilci upravljajo računalnik, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na računu.
Dodatno opozarjamo, da sredstva v večini primerov prenakažejo na drug slovenski račun prejemnika, ki je običajno prav tako zaveden in prepričan o zaslužku s kriptovalutami, zato obstaja možnost, da bo na vašem računu dejansko priliv sredstev in s tem navidezen dobiček. Toda na koncu vsi v shemi ostanejo brez denarja, saj goljufi sredstva z bančnih računov nakažejo v kriptodenarnice, ki jih imajo pod nadzorom, zato do njih ni več mogoče dostopati.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.