Četrtina lesnih peletov na testu spada razred nižje od označenega

Tako raba kot tudi proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji narašča. "Trg je dinamičen in v letu 2017 smo prvič zabeležili presežek izvoza nad uvozom. Največ peletov še vedno uvozimo iz Romunije. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije imamo v Sloveniji 20 proizvajalcev peletov, katerih skupna proizvodnja je v letu 2017 dosegla 110.000 ton. Po naših ocenah je raba peletov v Sloveniji v zadnjih petih letih naraščala in je lani presegla 160.000 ton," je povedala dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Pod drobnogledom 25 vzorcev
Testirali so pelete v 15-kilogramskih vrečah, ki so najbolj primerni za uporabo v kaminih, kaminskih pečeh in v manjših sistemih za centralno ogrevanje. Kupili so jih na različnih prodajnih mestih po Sloveniji.

"Med peleti, ki so imeli na embalaži označen razred A1, smo žal našli tudi takšnega (Bioles Horizont, smreka), ki ga zaradi previsoke vsebnosti pepela nismo mogli razvrstiti v nobeno kategorijo, zato je dobil končno skupno oceno 0. Pri omenjenem vzorcu smo pogrešali tudi najbolj osnovne informacije, denimo številko certifikata in poreklo surovine," je povzel rezultate Boštjan Okorn z ZPS.

"Tudi kar petim vzorcem razreda A2 smo določili nižji kakovostni razred, razred B, in sicer bodisi zaradi previsokega deleža pepela bodisi premajhne mehanske obstojnosti. En vzorec pa je 'padel' iz prvega kakovostnega razreda A1 v A2," je še dodal Okorn. 

Največji težavi: delež pepela in mehanska obstojnost

Na podlagi izkušenj so letos ponovno preverili še dodatna parametra: gostoto nasutja in vsebnost prašnih delcev (manjših od 3,15 milimetrov) v vreči.

"Pri gostoti nasutja ni bilo težav, tudi pri preverjanju vsebnosti prašnih delcev so vsi, z izjemo zadnjeuvrščenega na testu, dobili oceno zelo dobro," poudarja predstavnik ZPS in dodaja: "Vsi vzorci z označenim kakovostnim razredom A1 in A2 so se zelo dobro odrezali pri preverjanju vsebnosti vode, odstopanja pa so se pokazala pri preverjanju deleža pepela in mehanske obstojnosti."

"Med vzorci iz razreda A1 sta le zadnjeuvrščena dobila oceno dobro za delež pepela (vsi drugi zelo dobro), rezultati vzorcev iz razreda A2 pa so razočarali. Slaba ocena ne preseneča, saj se je z izjemo pri enem vzorcu izkazalo, da na embalaži označena kakovost ne ustreza razredu A2, ampak razredu B," še pravi Okorn.

Vedno več peletov, označenih le s certifikatom distributerja ali prodajalca

Spodbudno je, da ima veliko peletov na trgu razne certifikate. "Za potrošnike je pomemben podatek, da ima večina peletov na slovenskem trgu certifikat kakovosti EnPlus ali DinPlus ali pa tržno znamko S4Q," opozarja Krajnčeva.

"Skrb vzbujajoče pa je, da je na trgu vedno več peletov, označenih le s certifikatom distributerja oziroma prodajalca. Ta je lahko zavajajoč, saj potrošnik zmotno misli, da označuje kakovost peletov – v resnici pa zgolj potrjuje, da distributer oziroma prodajalec skrbi za ustrezno skladiščenje in transport peletov, tudi tistih, ki nimajo certifikata proizvajalca," zaključi Okorn.

Na to pomanjkljivost so pri ZPS opozarjali že lani in še vedno menijo, da bi moral biti certifikat distributerja naveden le na spletnem ali prodajnem mestu, ne pa tudi na vreči.  

Celotne rezultate testa si lahko ogledate na tej povezavi.