Četrti shod za znanost proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti

"Komaj nam je uspelo izposlovati povečanje financiranja, več avtonomije znanosti in nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, že so te pridobitve ogrožene," so zapisali v koaliciji Za znanost in razvoj, ki jo sestavljajo organizacijski odbor Shoda za znanost, Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS in Rektorska konferenca RS.

Organizatorji so na družbenem omrežju Facebook pozvali raziskovalce in ostale, naj se pridružijo shodu in s tem vsi skupaj sporočijo aktualni politiki, da ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov brez izpolnjevanja meril kakovosti izpodjeda strokovnost. A ministrstvo odgovarja, da "je bojazen znanstvenoraziskovalne sfere, da bi nastanek novega javnega raziskovalnega zavoda ogrozil njen obstoječi ali prihodnji materialni položaj povsem odveč, še toliko bolj, ker se bodo v naslednjih letih sredstva za znanost le še povečevala".

Govorniki so bili na shodu kritični do ustanavljanja novih visokošolskih in raziskovalnih zavodov, ki nastajajo kot posledica zgolj političnih odločitev in brez predhodne širše strokovne presoje. Predstavili so tudi svoje zahteve, med drugimi upoštevanje in avtonomijo znanosti, transparentno delitev raziskovalnih sredstev, samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ureditev plačnih nesorazmerij in dvig plač mladih znanstvenic in znanstvenikov ter strokovnih sodelavcev in sodelavk.

Shod sicer podpira tudi Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, ki meni, da je "politično mešetarjenje v znanosti in visokem šolstvu doseglo novo dno po zaslugi avtokratske oblasti". Denar za naložbe v družbo znanja po njihovem prepričanju zdaj odteka v izmišljene in z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte.

To je sicer že četrti shod za znanost. S prejšnjimi so namreč opozarjali na slab položaj znanosti in na težave v raziskovalnem delu, predvsem na neurejeno financiranje.

Štromajer: 'Še ena v vrsti škodljivih potez'

Po mnenju nekdanjega državnega sekretarja za visoko šolstvo in znanost ter kandidata SD na državnozborskih volitvah, Jerneja Štromajera, gre za še eno v vrsti škodljivih potez aktualne vlade. "Vse od nastopa trenutne vladne ekipe smo priča napadom na avtonomijo in odličnost znanosti in visokega šolstva," opozarja. 

Vlada je v času epidemije covida-19 v enega od protikoronskih ukrepov (PKP6) vključila člen, po katerem bi Novi univerzi v lasti Petra Jambreka omogočila podaljšanje akreditacije brez preverjanja pogojev, a je Ustavno sodišče razveljavilo ta člen interventnega zakona, ki je na novo urejal pogoje za pridobivanje akreditacij visokošolskih zavodov.

Prav tako je februarja vlada izdala odločbe o razrešitvah in imenovanjih novih vodij treh direktoratov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Novo vodstvo so dobili direktorati za visoko šolstvo, za investicije ter za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Med njimi je s položaja razrešila generalno direktorico direktorata za visoko šolstvo Jano Javornik Skrbinšek. "S tem je visokošolska sfera ostala brez odlične znanstvenice in v tujini priznane visokošolske profesorice, ki je prekratek čas imela priložnost voditi direktorat za visoko šolstvo," opozarja Štromajer.

S poslanskim predlogom in brez vladnega mnenja je bil podržavljen zasebni zavod, katerega bivši dekan je aktualni vladni minister, ki je ostal minister tudi po tem, ko je vlado zapustila stranka, ki ga je predlagala na ministrsko funkcijo, opozarja Štromajer. V mislih ima Zavod Grm Novo mesto in ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška.  

Januarja letos je vlada posegla še v Javno agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS). Vlada je izdala odločbo o imenovanju Mitje Lainščaka za v. d. direktorja agencije. "Namesto znanja in referenc je bil pogoj za položaj verjetno članstvo v točno določeni programski skupini oz. prijateljske povezave političnih odločevalcev glede na regionalni ključ z levega brega Mure ali pred tem še skupno članstvo v upravnem odboru, katerega drugega društva ali združenja," v svojem mnenju opozarja Štromajer.

"Namesto odlične znanosti in resnega strateškega premisleka, kam z omejenimi sredstvi za visoko šolstvo in znanost, naj bi v nekaj dneh dobili še nov javni raziskovalni zavod in novo javno fakulteto, oboje brez resnih analiz potreb ali razvojnega načrta, zgolj z vizijo upravičenosti do javnih sredstev," še opozarja Štromajer.

"Zavedati se moramo, da stanje v slovenski znanosti in visokem šolstvu ni rožnato. Naše visoko šolstvo in znanost ne rabita več drobljenja in parcialnih strankarskih projektov. Potrebujemo javno zavezo k odličnosti in predanosti, da bomo ponudili priložnost mladim raziskovalcem in raziskovalkam na začetku kariere ter mladim doktorjem in doktoricam znanosti," še dodaja Štromajer.

Ministrstvo zavrača kritike

So pa iz ministrstva za izobraževanje danes sporočili, da se sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost v mandatu te vlade bistveno povečujejo. "Na področju znanosti se proračunska vlaganja v znanost v letu 2022 povečujejo glede na sprejeti proračun za leto 2022 za 44,3 mio evrov (za 13,7), glede na realizacijo 2021 pa za 66,1 milijona evrov (za 21,8%) in znašajo 368.737.424 evrov. V letu 2023 se bodo sredstva povečala glede na leto 2022 za dodatnih 26,8 milijona evrov (za 7,2%) in bodo znašala 395.549.750 evrov."

Novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev, določa povečevanje sredstev tudi v prihodnosti. "Ciljna vrednost je nameniti 1 odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 % BDP na letni ravni, kar pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 podvojila."

V Sloveniji imamo 16 znanstveno raziskovalnih zavodov, od tega 15 v Ljubljani in le enega v Kopru, zato je politika decentralizacije tudi na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti toliko bolj potrebna, saj bomo le tako aktivirali čim več potencialov in zagotovili pogoje tudi za aplikativne veje raziskav, še navajajo na ministrstvu.