V pobudi pozivajo volilke in volilce, naj glasujejo zoper sistemski zakon o izbrisanih, sporna pa naj bi bila postopek revizije odločb in višina odškodnin. Tako naj bi volivci odgovorili na vprašanje, ali se strinjajo, da se postopek revizije odločb in postopek za uveljavljanje odškodnin, vključno z njihovo višino, uredita tako, kot je predlagano v zakonu.
Neznane posledice sistemskega zakona - vzrok za novo pobudo
V obrazložitvi pobude je prvopodpisani Branko Grims, član izvršilnega odbora SDS zapisal, da je na omenjeni vprašanji v svojih odločbah opozorilo že ustavno sodišče. Določbe glede revizije odločb in uveljavljanja odškodnin naj bi bile lahko tudi pravno sporne, saj odstopajo od dosedanje pravne prakse in glede na to stališče ustavnega sodišča očitno ne predstavljajo ustrezne varovalke pred morebitnimi zlorabami.
Pobudniki tudi menijo, da ni mogoče povsem izključiti niti možnosti "dolgoročnih škodljivih posledic, tako finančne narave kot tudi z vidika mednarodnih odnosov". Pri tem ciljajo na možnost, da bi sprejem sistemskega zakona o izbrisanih vplival tudi na odškodninske zahteve Staroavstrijcev in optantov zaradi zakonov, sprejetih po drugi svetovni vojni.
"V tem primeru sprašujemo samo o soglasju ljudstva s tistim, na problematičnost česar je opozorilo že ustavno sodišče," dodaja Grims.
V pobudi je še zapisano, da parlamentarna procedura ne dopušča popravkov zakona, saj v drugem branju zakona na seji državnega zbora ni bil izglasovan noben amandma. Grims med drugim navaja mnenje, da je treba "občutljivo področje", ki ga ureja sistemski zakon o izbrisanih, urediti "le na osnovi strpnega dialoga med vsemi političnimi skupinami".
Pobudniki še menijo, da bi pomenil sprejem omenjenih določb zakona "veliko neznanko s posledicami, ki jih v tej državi nihče ne zna v celoti predvideti". "Zakon že od vsega začetka ne izpolnjuje pogojev za obravnavo v državnem zboru. Vlada, kot predlagatelj, mu nikoli ni dodala neke realne, konkretne ocene finančnih posledic, kar predpisuje poslovnik. Zato je prav, da se o takih neznankah izrečejo volilci neposredno," pravi Grims.
Grims: Pobudo Sandre Letice bodo zavrnili
Grims je pobudo vložil, še preden je Državni zbor obravnaval prejšnjo, ki jo je vložila Sandra Letica, saj je bil prepričan, da jo bodo poslanci zavrnili. Zbrati 40.000 podpisov državljanov, pravi, ne bo težava, vseeno pa kot rešitev ponuja ustavni zakon, ki bi ga, podprle vse poslanske skupine.
Pahor se bo odločil do torka
Borut Pahor bo odločitev o najnovejši pobudi predvidoma sporočil v torek, 25. maja. Pobudo pa je že poslal v oceno parlamentarni pravni službi, 1250 priloženih podpisov pa notranjemu ministrstvu.
