V okviru resolucije nacionalnih razvojnih projektov do leta 2023 je predvidena tudi modernizacija državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh v vrednosti 1,446 milijarde evrov. Izgradnja in obnova prometnih povezav na tretji, 3a. in četrti razvojni osi se bo začela letos in končala leta 2020, je na današnji novinarski konferenci napovedal minister za promet Janez Božič.

Za izvedbo projektov na razvojnih oseh naj bi v obdobju 2007 do 2020 v državnih proračunih zagotovili 963 milijonov evrov, 283 milijonov evrov je predvidenih iz evropskih skladov, 200 milijonov evrov pa naj bi pridobili iz javno-zasebnega partnerstva.

Del denarja bodo prinesle cestnine

Konkretne oblike sofinanciranja projektov iz javno-zasebnega partnerstva še niso dokončno opredeljene, je pojasnil minister. Ker pa se bodo morali vložki zasebnih partnerjem vračati, bodisi skozi proračun ali neko obliko koncesnine, je minister napovedal, da je predvideno tudi pobiranje cestnine na nekaterih delih razvojnih osi. Kot je dodal, bodo imele ceste višji standard kot državne ceste, ponekod je predvidena najmanj hitra cesta, kot npr. med Celjem in Novim mestom.

"Cestnine so ključni vir za vračilo kreditov, ki jih najemamo za gradnjo avtocest in hitrih cest. Tudi v tem primeru, ko bo šlo za nadstandardne ceste, bodo morale biti cestnine vir za najete kredite in potencial, ki ga bomo dobili iz zasebnega partnerstva. Drugače ostane samo še vir iz proračuna," je minister odgovoril na novinarsko vprašanje, čemu cestninjenje tudi na razvojnih oseh.

Vlada je sprejela predlog zakona o soglasju in državnem poroštvu za obveznosti iz kredita, ki ga najame Družba za avtoceste v RS (DARS) pri Evropski investicijski banki (EIB) za projekt slovenskih avtocest. Na podlagi zakona bo EIB omogočila črpanje kredita v višini do 300 milijonov evrov.

Črpanje kredita bo omogočilo tekoče uresničevanje programa gradnje avtocest na odsekih Pluska-Ponikve, Ponikve-Hrastje, Šentvid-Koseze, Slivnica-Draženci in Vrba-Peračica, je po seji vlade dejal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.

Da bi bila kot vir financiranja pravočasno zagotovljena sredstva kredita EIB, je treba čim prej skleniti kreditno pogodbo med DARS in EIB ter poroštveno pogodbo med Slovenijo in EIB. Vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, da bi preprečila težko popravljive posledice za delovanje države, ki bi nastale, če gradnja avtocest ne bi potekala tekoče.

Projekt gradnje slovenskih avtocest predvideva pridobitev kreditov mednarodnih finančnih institucij ter druge finančne vire. Podlaga za pridobitev kredita EIB je okvirni sporazum med državo in EIB, ki ga je državni zbor ratificiral marca 1999.