Na vitamin C se vedno spomnimo šele takrat, ko zbolimo. Kako pa je z vitaminom D?
O vitaminu D se govori več odkar so raziskave pokazale, da ¼ svetovnega prebivalstva primanjkuje vitamina D v krvi, še posebej v jesensko zimskem obdobju, ko se vitamin D v koži ne proizvaja sam. Precej raziskav je pokazalo, da je njegovo pomanjkanje povezano z večjo obolevnostjo za različnimi kroničnimi boleznimi in rakom. Zanimive zaključke je pokazala klinična raziskava, v kateri so v štirih letih ob dodajanju 1100 IE vitamina D na dan kar za 77 % zmanjšali pojavnost raka dojke in debelega črevesa (vir: JM Lappe et al., Am. J Clin. Nutr, 2007).
Kako vitamin D deluje na imunski sistem?
Vitamin D ima v telesu številne funkcije, njegovo delovanje pa je bolj podobno hormonom kot vitaminom. V imunskem sistemu ima regulacijsko vlogo. Kadar je potrebno, ga aktivira, po potrebi pa tudi upočasni in zaustavi. To je še posebej pomembno v avtoimunskih reakcijah, kot je na primer multipla skleroza ali luskavica, ko je pravilna regulacija imunskega sistema zelo pomembna.
Kako pa se oskrbimo z zdravimi zalogami?
Vitaminu D rečemo tudi vitamin sonca. Starejši, ki v koži slabše tvorijo vitamin D in tisti, ki se ne sončijo, pa si zaloge lahko ustvarimo le s prehranskimi dopolnili. Tisti, ki mislijo, da z uravnoteženo hrano dobimo prav vse vitamine se motijo. V zmernih količinah je prisoten le v redkih živilih, kot so denimo, mastne ribe in jajca. Za zadostno količino vitamina D v mrzlih mesecih bi bilo potrebno ta živila uživati vsaj 3-krat na teden. Sončni žarki v mrzlih mesecih ne omogočajo tvorjenja vitamina D, saj sonce ne sije pod pravim kotom. Zato nam za ustrezno preskrbljenost in zaščito z njim ostane le dopolnjevanje prehrane.
Kaj pa vitamin C?
Tukaj pa se znanost bolj razhaja kot pri vitaminu D. Nedvomno vsi potrjujejo, da je vitamin C izjemno pomemben za imunski sistem, ni pa enoznačnih priporočil o količinah. Že priporočen dnevni odmerek za ohranjanje zdravja, ki je v miligramih, bi moral biti v gramski količini. Gram vitamina C (=1.000 miligramov) se sicer naenkrat slabše absorbira, če pa ga zaužijemo v pripravku s podaljšanim sproščanjem, potem mu omogočimo, da se bolje izkoristi.
Ali so miligrami premalo?
Tako je. Ne moremo ga shranjevati, niti tvoriti, zato ga moramo zaužiti vsak dan. Priporoča se dnevni vnos 80 mg na dan. Pri tem pa se ne upošteva, da so potrebe individualne, da ga kadilci potrebujejo bistveno več. Samo ena cigareta na dan uniči 25 mg vitamina C, 10 že 250 mg in tako naprej. Večje potrebe imajo tudi vsi, ki so v stresu. Nadledvična žleza, ki je med stresom zelo aktivna, ga porabi izjemno veliko in ga požrešno odvzame vsem drugim tkivom. Tudi to je eden od razlogov, zakaj med stresom imunski sistem tako oslabi.
Kaj pa, ko zbolimo?
Imunske celice se brez vitamina C ne morejo razmnoževat, vitamin C jih tudi ščiti pred prostimi radikali, ki se tvorijo takrat, ko imunski sistem deluje na polno. Ker se med boleznijo potrebe povečajo tudi za desetkratnik, ena limona med okužbo ne bo dovolj. Ker se hitro izloča, ga moramo med okužbo dovajati redno, najbolje večkrat na dan.
Katera prehranska dopolnila priporočamo?
Kakovost je zelo pomembna, še posebej ko govorimo o izdelkih, ki jih uživamo vsak dan.
1) Tablete s 1.000 miligrami vitamina C, dodanim šipkom s podaljšanim sproščanjem, ki bodo poskrbele za dolgotrajno preskrbo z vitaminom C >>
2) Naravni vitamin D v kapljicah z ekstra veliko količino vitamina D. S samo eno kapljico na dan lahko poskrbite za dnevni odmerek vitamina D, imeli pa ga boste za več kot 1000 dni >>
Po slovenskih priporočilih v času respiratornih okužb se normalno prehranjenim odraslim priporoča med 800 in 2000 mednarodnih enot vitamina D, otrokom od 1. leta naprej pa med 600 in 1000 mednarodnih enot.
Izdelka lahko kupite tudi v vseh lekarnah, saj sta izdelana po farmacevtskih standardih in brez titanovega dioksida.
Naročnik oglasa je Bimedia d.o.o.
