Černač: Policijo so zlorabili v politične namene

Anton Štihec je predstavil svoj primer iz marca lani, ko so policisti opravili preiskavo v njegovi pisarni na Mestni občini Murska Sobota. Povedal je, da je preiskovalni sodnik odredil preiskavo prostorov na občini, ker naj bi obstajal utemeljen sum, da se tam nahaja dokumentacija, povezana s prenosi zemljišč za gradnjo letalskega muzeja.

V odredbi, ki jo je napisal sodnik, sam ni bil omenjen, prav tako ni bil osumljenec, kljub temu pa mu kriminalisti niso dovolili komunicirati z najožjimi družinskimi člani, prav tako mu niso dovolili prostega gibanja. Istočasno so ga mediji na podlagi podatkov policije ves dan predstavljali kot osumljenca, zaradi česar je zoper državo vložil tožbo, ta pa mu mora zdaj plačati 2000 evrov.

Zmago Jelinčič, pri katerem je policija hišno preiskavo opravila istega dne – osumljen je bil podkupovanja takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki naj bi mu v zameno za podporo pri interpelaciji omogočil gradnjo letališkega muzeja – se je vprašal, kako je lahko policija hišno preiskavo opravila tudi v prostorih stranke SNS.

Odredba sodnika se je namreč nanašala samo na osebne prostore, je dejal. Opozoril je, da se je v prisluhe policije, ki mu je takrat prisluškovala, ujela tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič, in se vprašal, ali to pomeni, da lahko policija prisluškuje kar vsem počez. Kot je ocenil Jelinčič, je šlo v njegovem primeru za zlorabo policije in pravosodja v politične namene. Ob tem je opozoril, da obe ministrstvi vodi ista stranka, to je LDS.

Jelinčičev strankarski kolega Silven Majhenič je Jelinčiča vprašal, kako so novinarji vedeli, da ga bo policija, potem ko ga je prijela, peljala v DZ. Jelinčič je ocenil, da so ga v DZ peljali zato, ker so vedeli, da je tam veliko novinarjev in da bo "Jelinčič diskreditiran".

 Na preteklih zasedanjih je komisija že obravnavala primera nepovezanega poslanca Andreja Magajne in mariborskega župana Franca Kanglerja, predsednik komisije Zvone Černač (SDS) pa je danes izpostavil nekaj skupnih značilnostih. Te so po njegovih besedah instrumentalizacija policije za potrebe posamezne politične stranke ter njena groba zloraba.

Prav tako je v omenjenih primerih po njegovih besedah šlo za javno izpostavljene osebe iz vrst opozicije oziroma tistih, ki so se oddaljili od razmišljanja vladne koalicije, na preiskavah so bile prisotne kamere, izvedeni pa so bili nesorazmerni ukrepi.
V isti smeri, kot jo je orisal Černač, gredo tudi na seji sprejeti sklepi. Z njimi komisija ugotavlja, da je bil z novelo zakona o policiji in drugimi zakonskimi spremembami vzpostavljen sistemski mehanizem za možnost zlorab policije s strani posamezne politične opcije. Komisija ugotavlja, da so nadzorni mehanizmi prešibki in jih je zato treba okrepiti.

Prav tako po oceni komisije predstavljeni primeri kažejo, da je bila policija zlorabljena s strani ene politične opcije. Zato komisija pristojne organe poziva k ustreznim spremembam zakonodaje.
Komisija še ugotavlja, da informacije o posameznih preiskavah nepooblaščeno odtekajo v javnost, zato generalnega direktorja policije poziva, naj na policiji izvede notranji nadzor.

Na obtožbe, izrečene na zasedanju parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, se je pisno odzvala tudi policija. Kot poudarja tiskovni predstavnik generalne policijske uprave Drago Menegalija, je slovenska policija neodvisna in strokovna institucija, ki ne dovoli, da bi postala sredstvo za medsebojna politična obračunavanja, zato zavračajo pavšalne navedbe o zlorabi policije v politične namene.

Policija je dolžna preiskovati kazniva dejanja ne glede na aktualno družbeno dogajanje, v predvolilnem času, med volitvami, po volitvah in to ne glede na to, katere politične stranke so v vladi in v opoziciji in ne glede na to, kateri stranki pripada notranji minister. Res pa je, da so javne osebnosti, ki so se v zadnjih letih znašle v policijskih postopkih, praviloma (neupravičeno) tolmačile, da so preiskovalni ukrepi izvedeni zaradi njihove diskreditacije in ne zaradi dejstva, da so osumljenci konkretnih kaznivih dejanj. Slovenske policije to ni in ne bo ustavilo; kljub številnim povračilnim ukrepom in diskreditacijam policijskih preiskovalcev, še poudarja Menegalija.

Kot pravi, policija ne more komentirati odločitev sodišč, tudi ne v primeru, v katerem je sodišče naložilo plačilo zaradi vložene tožbe, a policija vztraja, da so bile vse aktivnosti v času opravljanja preiskave prostorov usmerjene v zavarovanje dokazov, preiskava prostorov je potekala zakonito, postopki kriminalistov so bili strokovni, kriminalisti niso nikomur protipravno odvzeli prostosti, po koncu preiskave pa na postopek in zapisnik udeležene osebe niso imele nikakršnih pripomb.