Černač o izrednem nadzoru

V poročilu policije komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni bil evidentiran nadzor o izpisu GSM-prometa in prometa elektronske pošte v zadevi Patria, je po današnji seji komisije dejal njen predsednik Zvonko Černač. Kot je dejal, je bila v tem primeru "bistveno presežena" tudi dovoljena časovna dimenzija uporaba tega ukrepa.

Zakon po njegovih besedah nalaga komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nadzor nad odreditvijo posebnih preiskovalnih ukrepov, med katere sodi tudi ukrep pridobivanja omenjenih podatkov. "Policija je dolžna komisiji o uporabi teh ukrepov zaradi zagotavljanja parlamentarnega nadzora poročati vsake štiri mesece," je poudaril Černač. Kot je dejal, pa nadzora, ki je bil uporabljen v primeru Patria, med ukrepi v poročilu ni bilo. V kolikor ne bi bila zadeva javno razvpita, bi bil komisiji s tem onemogočen učinkovit parlamentarni nadzor, ker za ta ukrep sploh ne bi vedeli, je pojasnil.

Tak ukrep se lahko po njegovih besedah uporabi največ za obdobje dveh let, ugotovljeno pa je bilo, da je bila njegova časovna dimenzija, ki jo določa zakon, "bistveno presežena". Na vprašanje, ali lahko potrdi navedbe podpredsednika komisije Zmaga Jelinčiča, da se je to dogajalo od 1. januarja 2004, je Černač odvrnil, da doslej še ni slišal, "da bi podpredsednik komisije rekel kaj lažnivega".

Ne gre za slučajno napako

"Ne gre za majhno napako, ne gre za slučajno napako," je poudaril Černač. Kot je povedal, sta državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič in policija danes to napako priznala. "Obstaja pa še vedno možnost, da je kateri izmed uporabljenih ukrepov neevidentiran, kar je s stališča zagotavljanja učinkovitega parlamentarnega nadzora nedopustno," je poudaril. Po njegovih besedah komisija redno dobiva poročilo celo o "relativno nepomembnih zadevah", da pa je v tem primeru to poročilo izpadlo. Zatrdil je, da bo komisija svoj nadzor še okrepila in zahtevala dodatna pojasnila.

Černač je tudi dejal, da je eden od članov komisije na današnji seji izpostavil, da se je to "neevidentiranje" zgodilo v nekem specifičnem obdobju – proti koncu lanskega leta oz. ravno v času, ko so se vodilne strukture v državi menjale. Komisijo so k nadzoru na Generalni policijski upravi 22. aprila po besedah predsednika komisije spodbudile tudi informacije v medijih. Iz medijev in iz okoliščin, ki so izhajale iz njih, je bilo po njegovem zaznati, "da gre za nek obračun z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar". "Žal se je v tem postopku ta zadeva potrdila. Nekdo je pač določene informacije, ki so popolnoma nepomembne v tej zadevi, zlorabil za to, da bi z njo obračunal," je prepričan.

Kresalova odgovorna za to, kar se dogaja

Sicer pa se je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal po mnenju Černača na njegovo izjavo pretekli teden odzvala po nepotrebnem. Kot je dejal, je normalno, da ministrica ne sme posegati v konkretne zadeve. "Je pa seveda ministrica objektivno odgovorna za to, kar se dogaja na policiji, in prevzema vso objektivno odgovornost za zakonitost delovanja njenih uslužbencev," je prepričan Černač.

Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da so predstavniki policije danes komisiji podali pojasnila, ki se nanašajo na težave povezane s poročanjem o prikritih preiskovalnih ukrepih izpisa telefonskih komunikacij na podlagi 149.b člena zakona o kazenskem postopku, ter o razlogih zakaj tovrstni ukrepi niso bili zabeleženi v Poročilu policije o izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov za leto 2008. "V policiji je bil namreč šele v začetku leta 2009 vzpostavljen sistem, ki omogoča boljše poročanje o evidentiranih ukrepih in posledično doslednejše poročanje o njihovi izvedbi," poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da je policija glede navedenega ukrepa komisijo tudi že večkrat opozorila na težave pri poročanju.

Kot tudi zatrjujejo na ministrstvu, je bila komisija v letnem Poročilu o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov za leto 2008 tudi obveščena, da gre za ukrep, ki je specifičen, saj ga edinega med nadzorovanimi ukrepi ne izvaja policija, temveč le analizira pridobljene podatke. Te ukrepe, poudarjajo na MNZ, namreč izvajajo operaterji telekomunikacijskih storitev.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je policija danes – da bi se v celoti ugotovilo, koliko je bilo takšnih nebeleženih ukrepov na podlagi 149.b člena – komisiji predlagala, da od ministrstva za pravosodje in operaterjev telekomunikacijskih storitev, ki imajo edini celovite podatke o izvedbi teh ukrepov, pridobi podatke o njihovem številu in le-te primerja s številom, ki ga je policija navedla v letnem poročilu za leto 2008.

"Predlagani sklep na komisiji žal ni bil sprejet," poudarjajo na ministrstvu."Glede trajanja ukrepa pa je potrebno pojasniti, da le-to določi pristojno sodišče v odredbi in to ni v pristojnosti policije," so še sporočili z MNZ.