Černač: Lukšič je vohunil

Na pobudo koalicijskih poslancev so se člani komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti na današnji seji dotaknili tudi peticije za odstop Igorja Lukšiča s položajev profesorja na Fakulteti za družbene vede in podpredsednika SD. Predsednica komisije Majda Potrata (SD) je predlagala, da bi zaradi splošne narave peticije slednjo obravnavali na eni od naslednjih sej in nanjo povabili tudi Lukšiča ter pobudnike peticije, s čimer so se strinjali tudi ostali člani komisije.

Zvonko Černač (SDS) je Lukšičevo raziskavo označil za "navadno vohunjenje". Po njegovih besedah bi morali biti udeleženci raziskave seznanjeni s tem, da so predmet opazovanja in obveščeni o rezultatih. V javnosti je raziskava sprožila polemike in obudila stare rane s preteklosti, ki so še posebej žive med starejšimi verniki, kajti tovrstnega načina zasliševanja so se v starem sistemu posluževali pripadniki Udbe, je dejal.

Černač je presodil, da bi moral Lukšič "storiti edino logično potezo - odstopiti z mesta predavatelja ali pa z mesta podpredsednika SD". Dejal je, da je sicer njegova poteza v skladu z delovanjem SD - "eno govorite, drugo delate, tretje mislite". Opomnil je, da v koaliciji spoštujejo avtonomijo univerze in znanstvenega dela, ki je bila po njihovem mnenju v tem primeru presežena. "Zato raziskavo obsojamo in verjamemo, da moremo obvestiti institucije Sveta Evrope," je še dejal. Tudi pri NSi so prepričani, da je Lukšič z "nesrečno raziskovalno nalogo zadal hud udarec ustavnim pravicam, saj je brez ustrezne ustavne podlage odredil hud poseg v svobodo posameznika", je poslanec NSi Jožef Horvat.

Navedbam koalicijskih poslancev je oporekal samostojni poslanec Slavko Gaber, ki je predlagal, da komisija zaradi same razprave o tem, kaj se sme in kaj se ne sme početi v univerzitetnem delu, poleg Lukšiča in predlagateljev peticije na naslednjo sejo povabi tudi predstavnike univerze. Omenjena peticija po njegovih besedah "pomeni grob poseg v avtonomijo univerze", še posebej, je dodal, če nekdo govori, katere metode se sme pri pouku uporabljati, pri tem pa ne pozna temeljnih postopkov.

Gaber je zadnjo trditev argumentiral z navedbo iz učbenika, ki je v seznamu obvezne literature pri predmetu Uvod v sociologijo na Fakulteti za družbene vede. V učbeniku je kot ena od metod raziskovanja razloženo raziskovanje z udeležbo, ki se loči na raziskovanje z odkrito in prikrito udeležbo. Nobenemu od raziskovalcev, ki se poslužujejo raziskovanja s prikrito udeležbo, ne pride na misel, da bi prosili za dovoljenje pri opazovanju, še manj pa nikomur ne pride na misel, da bi takšno raziskovanje zamenjal z vohunjenjem, je še dejal.

Potrata je sejo, zaradi časovnih omejitev prekinila, razpravo o peticiji pa bodo predvidoma nadaljevali čim prej.