Cerkev odprta, vstopnina ostaja

Predstavniki blejske župnije in Družbe Sv. Martina ter blejskega turističnega gospodarstva in pletnarjev se na za javnost zaprtem sestanku niso uspeli dogovoriti o kompromisu glede zaračunavanja vstopnine za cerkev na Blejskem otoku in sredstev za obnovo objektov na otoku. Tako bo cerkev, ki je bila od začetka februarja zaprta, od nedelje znova odprta, za njen ogled pa bo spet treba odšteti tri evre. Turistični delavci s takšno odločitvijo župnije niso zadovoljni.

Nihče ne dela, denarja ni, a cerkev bo obnovljena?

Blejski župnik Janez Ambrožič po pogovorih ni želel dati izjave, medtem ko je v njegovem imenu govoril Matej Kuhar, pravni zastopnik Družbe sv. Martin, ki jo je za upravljanje z Blejskim otokom ustanovila blejska župnija. Povedal je, da odločitev o zaračunavanju vstopnine v cerkvico ostaja.

Dodal je še, da bodo nevarnosti za obiskovalce, zaradi katerih naj bi bila po besedah Ambrožiča cerkev zadnja dva tedna zaprta, do nedelje odpravljene. Na dejstvo, da trenutno nihče ne dela na otoku, kjer naj bi bilo po trditvah župnije potrebna nujna obnova strehe, pa je Kuhar odgovoril, da je morda res tako, a bodo do nedelje zadeve zagotovo sanirane, in sicer na strošek upravljalca, to je Družbe sv. Martina. Ta naj bi sicer po neuradnih podatkih v letu 2005 ustvarila za okrog 50.000 evrov izgube, o čemer pa Kuhar ni želel govoriti, rekoč, da s tem ni seznanjen.

Predstavniki blejske župnije so znova zagotovili, da bo denar, zbran z vstopninami, namenjen obnovi cerkve in ostalih objektov na Blejskem otoku. "Zaenkrat nismo sprejeli nobenih konkretnih rešitev glede pomoči države in občine, smo pa dogovorjeni, da se periodično sestajamo in dogovarjamo," je o morebitni drugačni zagotovitvi denarja za obnovo povedal Kuhar.

Turistični delavci ogorčeni

Blejski župan Janez Fajfar, ki je sestanek tudi sklical, in turistični delavci se s potezo župnije ne strinjajo. Cerkev je lastnica cerkvenega objekta na otoku in ima kot taka pravno pravico zaračunavati vstopnino, moralne pravice zato pa nima, je poudaril župan in dodal, da se v tujini vstop v cerkveno ladjo običajno ne zaračunava. Kot primer je navedel otok na Vrbskem jezeru in tamkajšnje cerkve, ki jih tržijo tako, da ni potrebna vstopnina.

"Razumem, da blejski župniji manjka denarja, način, kako priti do njega, pa se mi ne zdi primeren," je menil župan in pojasnil, da občina za obnovo objektov na otoku ne more prispevati. "Predlagali pa smo druge načine, kako priti do denarja za obnovo, vendar oni vztrajajo pri svojem," je dodal.

Ena od možnih rešitev bi bila, da pletnarji del denarja od voženj na otok namenijo za obnovo cerkve, s čimer pa se ti niso strinjali. Njihov vodja Martin Žvegelj je menil, da so pletnarji s prostovoljnim delom že veliko naredili, niso pa pripravljeni odstopiti del denarja od voženj.

Blejska župnija, ki glede pobiranja vstopnin ni popustila, se je sicer odločila, da vstopnine ne bo zaračunavala za otroke in domačine. Pristala je tudi na dogovarjanje s turističnimi organizacijami, ki imajo vnaprej sklenjene pogodbe s turisti.

V. d. direktorice zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bled Eva Štravs Podlogar je vsaj s to rešitvijo glede že sklenjenih turističnih aranžmajev zadovoljna. Vendar pa se boji komplikacij. "V bodoče bomo goste opozarjali na vstopnino, da ne bo slabe volje, ko bodo že plačali deset evrov po osebi za prevoz na otok in nato še dodatne tri evre za vsakega za obisk cerkve in zvona želja," pravi.

Vstopnina bi bila po njenem mnenju upravičena, če bi bila kakšna dodana vrednost, kot je na primer razgledni stolp. "Glede na to, da na otoku infrastruktura ostaja nespremenjena, dodana je le vstopnina, pa je to
neprimerno," je dodala.