Avtorja prispevka: Ana Jud in Edi Pucer
V katoliški Cerkvi pravijo, da pismo, ki kritizira pretirano poudarjanje razlik med moškim in žensko, ne prinaša nič novega, česar katoliška Cerkev že od nekdaj ne bi zagovarjala.
Glavni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje meni, da tisti, ki pismo kritizirajo, le-tega niso dobro prebrali. "Torej jaz ne vidim nič takega, kar bi bilo bistveno novega," pravi Saje.
Kritike na račun feminizma in patriarhata
Pismo kritizira feminizem, ker naj bi poskušal zabrisati biološke razlike med moškim in žensko, kritizira pa tudi pretirano patriarhalno vlogo moškega. Avtorji pisma trdijo, da sta si moški in ženska po naravi pač različna, torej v vseh pogledih ne moreta biti enakovredna. Lahko pa se dopolnjujeta. Oziroma ženska dopolnjuje moškega, tako da rodi njegove potomce in edino dostojanstvo ženske je, po katoliški doktrini, materinstvo.
Na vprašanje ali je morebiti takšno stališče v sodobnem svetu zastarelo in celo diskriminatorno, Saje odgovarja, da se s tem ne strinja. "Ne bi rekel, da je diskriminatorno. Jaz bi rekel, da se je mogoče današnji način življenja malo odmaknil od ideala, ki ga je postavilo Sveto pismo," pravi Saje.
Po katoliški doktrini imajo ženske v cerkvi pomembno vlogo, posvečene duhovnice pa kljub temu ne morejo postati.
"Če pogledamo tradicijo, če pogledamo Sveto pismo, če vidimo Jezusa ... Jezus je zaupal to vlogo vodenja Cerkve Svetemu Petru. In potem njegovim naslednikom. Škofje so bili moški in apostoli so bili moški. Tudi v nasledstvu so bili vedno v katoliški Cerkvi moški," pojasnjuje Saje.
V Svetem pismu je sicer vidno vlogo odigrala Marija, ki je bila ženska. Vendar če ne bi bila rodila Jezusa, v zemeljski podobi moškega, je zagotovo nihče ne bi bil opazil.
__________________________________________________
Sociologinja dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa je do vsebine omenjenega pisma kritična.
Kako komentirate stališče Cerkve, da niso diskriminatorni do vloge žensk, ampak da poskušajo ljudem le približati svetopisemski ideal ženske?
Če bi zaupali besedam, potem bi lahko rekli, da res niso diskriminatorni. Dejstvo pa je, da bolj intenzivno približevanje svetopisemskega ideala poteka v rimskokatoliški cerkvi že dobrih 150 let od sprejetja dogme o brezmadežnem spočetju. Gre za to, da je v tem treba gledati odgovor na zahteve žensk po pridobitvi osnovnih državljanskih pravic in sredi 19. stoletja, ko je bila ta dogma sprejeta, je šlo za prve reakcije na zahteve po volilni pravici, po izobraževanju na univerzah in tako dalje. Ob koncu 20. in v začetku 21. stoletja je pa še večja potreba, da se pokaže, da ženskam ne gre enakovredno mesto moškemu v javnem in zasebnem svetu, ampak da je njihovo mesto nekje drugje, Torej gre za to, da je v samem idealu device Marije, po katerem naj bi se oblikovale ženske, skrita diskriminatorna praksa. In to zlasti v tem, ko devica Marija nastopa kot pomočnica moškemu. To naj bi bila, po novejših interpretacijah, tudi njena svobodna odločitev.
Zakaj se je po vašem mnenju Cerkev odločila za takšno pismo, glede na to, da feminizem ni tako močan, kot je bil v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih?
Ne bi rekla, da feminizem ni močan. Pravzaprav je ravno v zadnjih dveh desetletjih prišlo do tega, da so praktični učinki feminizma vidni. Strategija, ki jo ima organizacija Združenih narodov glede odpravljanja diskriminacije, zlasti pa v Evropi, Evropska unija in tudi Svet Evrope, je tista, ki sproža in zahteva veliko praktičnih sprememb. To so pomembni elementi, ki po svoje vzpodbujajo tudi sekularizacijo. Eden od vzrokov, da prihaja do takšnih pisem, je, da naj bi se pravzaprav povečal vernost zaradi relativno visoke stopnje odpadništva, tudi pri ženskah, in da bi se povečala, tako imenovana, "moralnost" med ljudmi. Po različnih interpretacijah, od papeža navzdol, gre za to, da so v bistvu ženske s svojim spremenjenim načinom obnašanja glavne nosilke razkroja moralnosti, razpada družine, skratka vseh tegob, ki težijo moderno družbo.
Mislite, da bodo dosegli želeni učinek s tem pismom?
Velikega učinka verjetno ne bodo dosegli. Dejstvo pa je, da vsako takšno pismo poskuša zavirati različne procese odpravljanja diskriminacije. To pa zato, ker s poudarjanjem pozitivnega lika, ob katerem naj bi ženske oblikovale svojo ženskost in tudi uresničevale svojo družbeno vlogo, se poudarjajo tiste lastnosti, ki so nujno povezane z odvisnim in podrejenim položajem žensk. To so usmiljenje, ljubezen do drugih, biti vedno pripravljen pomagati, pokornost, poslušnost, ljubezen do trpljenja in tako naprej. Istočasno pa se poudarja, kako je devica Marija kraljica v družini in tako naprej – katera pa ne bi hotela biti kraljica, kajne, mimogrede.
Tudi na včerajšnji maši na Brezjah je škof Glavan v pridigi največ pozornosti namenil vlogi ženske v Cerkvi in svetu, medije pa je okrcal, češ da neutemeljeno napadajo Cerkev. Kako to komentirate?
Če mediji razkrivajo, kaj se dejansko za leporečjem skriva, potem to še ni neutemeljeno napadanje, ampak je zgolj približevanje teh razlag realnemu svetu. Ni se sam po sebi spremenil način življenja, ampak je to nastalo, kljub mnogim prizadevanjem Cerkve, da se ne bi nič spremenilo. Da se ne bi nič spremenilo, je pravzaprav glavno sporočilo vseh teh dokumentov, ki smo jim priča, in tudi tega pisma.
