Cerkev brez Blejskega otoka

Ustavno sodišče RS je na seji 21. junija zavrnilo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki je lani zavrnilo denacionalizacijski zahtevek rimskokatoliške župnije Bled za vrnitev Blejskega otoka v last in posest Cerkvi. Odločbo, s katero Blejski otok ostaja v državni lasti, je Ustavno sodišče objavilo danes in o njem obvestilo tudi stranke v postopku.

Odločitev presenetila Starmana

"Bil se prepričan, da bo Ustavno sodišče zavarovalo našo lastninsko pravico," je po objavi odločbe poudaril odvetnik blejske župnije Danijel Starman, ki meni, da ni mogoče spreminjati pravil igre in prilagajati zakona samo za Blejski otok. Država je namreč denacionalizirala že vrsto kulturnih objektov, izjemo pa je naredila samo za Blejski otok, ki ga Cerkvi ne želi vrniti v naravi, je nezadovoljen Starman. "Razočaran sem, ker je država oziroma sodišče samo za Blejski otok naredila ta precedens, medtem ko je številne druge kulturne spomenike vrnila denacionalizacijskim upravičencem," je poudaril.

Po Starmanovem mnenju je bila odločitev Ustavnega sodišča tako kot že pred njim tudi Vrhovnega sodišča nedopustna z vidika temeljev prava. Slovenija je namreč po njegovem mnenju spreminjala stališča in pravni položaj upravičenca v postopku denacionalizacije s tem, ko je leta 1999 sprejela zakone, ki jih je Vrhovno sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.

Čebulj dal odklonilno mnenje

Ustavno sodišče pa je presodilo, da določbe drugega člena zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini, 62. člena zakona o varstvu kulturne dediščine in 85. člena ter 171. člena zakona o ohranjanju narave niso v neskladju z ustavo. Prav tako sodišče ni ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic. Primer gradu Betnava, ki ga je Vrhovno sodišče v naravi vrnilo denacionalizacijskemu upravičencu, je namreč drugačen od primera Blejskega otoka, saj je bil Grad Betnava za kulturni spomenik razglašen šele po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji.

Ker po navedenem ustavna pritožba ni utemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Vendar pri tem ni bilo soglasno. Proti je glasoval predsednik sodišča Janez Čebulj, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

Cerkev na otoku ostaja v lasti blejske župnije

Blejska župnija tako ostaja lastnica Cerkve Marijinega oznanjenja z župniščem, ki stoji na Blejskem otoku, ne pa tudi samega otoka, s katerim je zadnja leta upravljala. "Glede na to, da otok ostaja v državni lasti, objekti na njem pa v župnijski, bo nujno potreben kompromis in sodelovanje z državo," je dejal Starman. Obenem meni, da se otok vzdržuje in razvija šele odkar z njim upravlja Cerkev, medtem ko država z njim ne zna upravljati. Od kompromisa, ki ga bodo uspeli skleniti, bo verjetno odvisna tudi odločitev blejske župnije, ali bo svojo pravico iskala po evropski poti.

Odločba Ustavnega sodišča glede Blejskega otoka ima lahko za Cerkev sicer tudi širše posledice. Na radovljiški upravni enoti, kjer obravnavajo denacionalizacijske zahtevke ljubljanske nadškofije za vrnitev pokljuških gozdov, se bodo po napovedi načelnice Irene Jan namreč pri vračanju gozdov v Triglavskem narodnem parku ravnali po odločitvi v primeru Blejskega otoka.