Z oblikovanjem nove vlade se poslavlja stara. Vlada Mira Cerarja se je danes sestala na še zadnji seji, novi mandatar Marjan Šarec pa je uradno vložil listo ministrskih kandidatov.
Novi predsednik vlade državo prevzema v dobrem stanju. Letos bomo prvič ustvarili več kot 46,6 milijard evrov BDP oziroma več kot 22.563 evrov na prebivalca. Šarec prevzema tudi rekordno nizko brezposelnost, ki je 7,9 odstotna.
Šarec sicer že omenja prilagajanje letošnjega proračuna, ki bo sicer rekorden in že predvideva 50 milijonov evrov presežka. Država z vsemi davki in dajatvami pobere rekordnih več kot 15 milijard evrov. Je pa na drugi strani rekorden tudi javni dolg, kar 32,3 milijarde evrov, kar nas na leto stane že približno milijardo evrov samo za obresti.
Cerar v novo vlado prinaša tudi rekorden javni sektor. Cerarjeve napovedi o debirokratizaciji so se namreč končale z največjim javnim sektorjev v zgodovini države, zaposluje že skoraj 180.000 ljudi, vedno več moramo tako nameniti tudi za plače, in sicer kar 3,9 milijarde evrov.
1443 dni Cerarjeve vlade
Po odstopu Alenke Bratušek z mesta predsednice vlade, je predsednik republike Borut Pahor razpisal predčasne volitve, na katerih je zmago slavila SMC. Njen predsednik Miro Cerar je bil 19. avgusta 2014 predlagan za mandatarja za sestavo nove vlade, 9. septembra 2014 pa je v Državni zbor vložil listo ministrov.
17. septembra 2014 je bila vlada potrjena, že naslednji dan se je sestala na svoji prvi redni seji, na kateri so med drugim imenovali generalnega sekretarja vlade, delovna telesa vlade in se seznanili s predlogi državnih sekretarjev na ministrstvih. Prva dopisna seja te vlade pa je potekala 19. septembra 2014.
In kako je izgledala 12. vlada Republike Slovenije v številkah?
Cerarjeva vlada se je v svojem, sicer predčasno končanem mandatu, sestala na 186 rednih in 270 dopisnih sejah. Sprejeli so 483 aktov, katerih besedilo določi vlada, a je dokončen sprejem v pristojnosti Državnega zbora, ter 1397 predpisov iz pristojnosti vlade.
Vladni odbor za gospodarstvo se je sestal na 183 sejah, 182 jih je imel odbor za državno ureditev in javne zadev ter 183 komisija vlade za kadrovske in administrativne zadeve.
12. vlada samostojne Slovenije je svoje delo zaključila nekoliko prej kot načrtovano, saj je premier Cerar 14. marca odstopil s svojega položaja, po tem ko je Vrhovno sodišče razveljavilo rezultate referenduma o zakonu o drugem tiru in odločilo, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov nedopustno financirala referendumsko kampanjo.
DZ se je z njegovim odstopom seznanil 20. marca, s čimer je vladi prenehal mandat in je poslej opravljala tekoče posle. Cerarjeva vlada je tako s polnimi pooblastili delovala 1280 dni, skupaj s tekočimi posli pa 1443 dni.
Vlado so zaznamovali številni odstopi, ne samo premierja, temveč tudi ministrov. Natančneje kar šestih, še enega pa so razrešili. Odstopili sta dve ministrici za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar in Klavdija Markež, gospodarski minister Jožef Petrovič, finančni minister Dušan Mramor ter ministrica za razvoj Violeta Bulc, ki je postala evropska komisarka.
Aprila 2015 so nato na Cerarjev predlog razrešili ministra za obrambo Janka Vebra. Leto dni pozneje je Cerar predlagal tudi razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, a je ta še pred glasovanjem o razrešitvi v DZ odstopila sama.
Največja opozicijska stranka z interpelacijami in ustavno obtožbo
Vloženih je bilo kar deset interpelacij, devet zoper posamezne ministre, ena pa zoper celotno vlado. Slednjo so vložili poslanci SDS zaradi kršenja ustave in zakonov ter neuresničevanja koalicijskih zavez, a z interpelacijo niso uspeli.
Interpelacije so prestali tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, zunanji minister Karl Erjavec, po dvakrat ministrica za delo Anja Kopač Mrak in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Poslanci največje opozicijske stranke so premierju očitali tudi kršitev ustave in hujše kršitve zakonov, zaradi česar ga je doletel tudi predlog ustavne obtožbe, a ta januarja letos ni bil izglasovan. Predsednik DZ Milan Brglez pa je dvakrat prestal predlog za njegovo razrešitev. Obakrat so jo predlagali v SDS.
KOMENTARJI (179)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.