Ker odstop predsednika vlade premiera Mira Cerarja vladi preprečuje sklepanje dogovorov s sindikati, bodo v šolskem sindikatu Sviz verjetno zamrznili stavko. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja je namreč nadaljevanje stavke brez partnerja, s katerim bi se pogajali, nesmiselno.
Kot je pojasnil Štrukelj, bodo v najkrajšem možnem času sklicali glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in premislili novo situacijo, ki je nastala s sredinim odstopom premierja Cerarja. Ta situacija namreč po njegovih besedah preprečuje sklepanje dogovorov, saj vlada za to nima več pooblastil.
"Če nimate partnerja, s katerim se pogajate in ki ima pooblastila, da z vami podpiše stavkovni sporazum, je nadaljevanje stavke nesmiselno," je dejal. Ker pa vprašanja, ki so šolnike pripeljala do stavke, ostajajo odprta, jih bo morala reševati vlada s polnimi pooblastili. Kot kaže, bo to takoj po volitvah, je dodal.
Za Počivavška podpis stavkovnega sporazuma še možen, pričakujejo nadaljevanje pogajanj
Vodja koordinacije stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek meni, da je kljub sredinemu odstopu predsednika vlade Mira Cerarja še mogoče zaključiti s pogajanji o stavkovnih zahtevah. Sklepanje stavkovnih sporazumov je po njegovem mnenju nekaj, kar bi lahko sodilo med tekoče posle vlade.
Izpostavil je, da je vlada sprejela določene zaveze in tudi ta pogajanja pripeljala že zelo daleč. "Bili smo zelo blizu dogovoru. Mi se bomo v vsakem primeru v ponedeljek, ko je bilo dogovorjeno nadaljevanje pogajanj, sestali s koordinacijo in se dogovorili, kako naprej. V tem trenutku so po mojem mnenju odprte vse opcije. Odločitev bomo predvidoma sprejeli v ponedeljek," je še dodal.
Glede vprašanja, kaj spada v tekoče posle vlade, je Počivavšek izpostavil, da je bilo v preteklosti vedno vprašanje za razprave, kaj so to tekoči posli. "Moje mnenje je, da je ta vlada sprejela določene zaveze. Tudi sklepanje stavkovnih sporazumov je po mojem mnenju nekaj, kar bi lahko sodilo med tekoče posle vlade, glede na to, da je treba razrešiti to situacijo. Jaz ne bi absolutno izključil možnost, da se pogajamo in se tudi dogovorimo v času, ko vlada opravlja tekoče posle," je dejal.
Na zadnjih pogajanjih med vladno pogajalsko skupino in koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki so bila v ponedeljek, so se uspeli praktično uskladiti glede novega vrednotenja delovnih mest. Počivavšek je takrat poudaril, da so rešitve uravnotežene, pri čemer je znova opozoril, da se ne sme "preferirati posameznih poklicnih skupin".
Cerarjev odstop za Uroševiča beg pred realnostjo, za Mlekuša nekoliko neodgovoren
Kaj bo odstop predsednika vlade pomenil za potek pogajanj s policijskima sindikatoma, ki sta v stavki, še ni jasno. V sindikatih več pojasnil pričakujejo do za ponedeljek načrtovanega srečanja. Sindikalist Radivoj Uroševič je Cerarjev odstop označil za beg pred realnostjo, Kristjanu Mlekušu pa se zdi odstop mogoče nekoliko neodgovoren.
Kot je pojasnil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič, so bili z vladno stranjo dogovorjeni, da se na nadaljevanju pogajanj dobijo v ponedeljek. Pričakujejo, da bodo po odstopu predsednika vlade do ponedeljka dobili vsaj "obvestilo, kaj in kako naprej oziroma kaj lahko še storijo v tem obdobju". V policijskem sindikatu imajo sicer po njegovih navedbah konec marca svet, na katerem bodo ocenili dosedanji potek stavke in tudi pogajanj.
Uroševiču se zdi Cerarjev odstop kot beg pred realnostjo. "Imam občutek, da so se soočili z zahtevami naših sindikatov, predvsem obeh policijskih in Sviza, da so v bistvu ugotovili določene napake, ki so jih naredili v pogajanjih z drugimi sindikati, ki dejansko pričakujejo dvig plač, mi pa smo stavko napovedali zaradi kršitve stavkovnega sporazuma," je dejal.
Na vprašanje, ali bi to po njegovem mnenju lahko bil eden od razlogov za Cerarjev odstop, pa je odgovoril, da si tega ne upa ocenjevati. "Glede na pripravljenost vsaj glavne vladne pogajalke Lilijane Kozlovič pa tudi glede na vsebino sestanka, ki smo ga imeli z vodji koalicije, ni bilo zaznati, da bi se v tej smeri razmišljalo. Težko rečem, da so stavke in sindikalne zahteve vzrok za to potezo predsednika vlade," je dodal.
Tudi Kristjan Mlekuš iz Sindikata policistov Slovenije v tem trenutku težko napoveduje, kakšna bo usoda pogajanj, saj je najprej treba počakati, kaj se bo zgodilo z vlado. Po njegovih besedah bodo v stavkovnem odboru obeh policijskih sindikatov te spremenjene okoliščine proučili, jih ocenili in glede na to sprejeli ustrezne odločitve.
Sam tega odstopa ni pričakoval. "Mogoče se mi zdi nekoliko neodgovoren glede na to, da se bližajo redne volitve, ampak to je pač stvar vlade," je dejal in pojasnil, da glede stavke za njih v bistvu ni nič spremenjeno. Kot je pojasnil, so v policijskih sindikatih stavko napovedali vladi. "Ne glede na to, katera vlada je in kakšna, ali bo zdaj nov mandatar ali bodo predčasne volitve, mi smo formalno v stavki," je pojasnil.
V sindikatih zdravstvene nege in socialnega varstva negotovi o usodi pogajanj o stavkovnih zahtevah
Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič pravi, da so se v ponedeljek z vladno pogajalsko skupino tako rekoč že uskladili in pri tem bodo kljub odstopu predsednika vlade vztrajali. Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar pa se boji, da bo zdaj "vse padlo v vodo".
Stališča, kako ravnati po Cerarjevem odstopu, bodo uskladili še z drugimi sindikati. Kot sta napovedala, se bo v petek na izredni seji dobilo predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj.
Vukadinovič pa je dejal, da se bodo sestali tudi s skupino sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Sindikat zdravstva in socialnega varstva in sindikat delavcev v zdravstveni negi sta se namreč v ponedeljek s to skupno poenotila ob predlogu, ki so ga po navedbah tako Mlakarjeve kot Vukadinoviča z vladno stranjo tako rekoč uskladili in bili blizu parafiranja, zanj pa bi lahko zagotovili tudi kvorum.
Zato je Mlakarjeva žalostna. Če bo vlada opravljala zgolj tekoče posle, se boji, da ne bo več sogovornika za sindikalna pogajanja. Po njeni presoji jim tako ne bo preostalo drugega, kot da zamrznejo stavko do imenovanja nove vlade in nato začnejo znova. "Če pa pogledam z vidika vlade, so prihranili 266 milijonov evrov in še kaj drugega, tako da je zanje verjetno to najugodnejša varianta ta trenutek," je še ugotavljala.
Vukadinovič je po drugi strani prepričan, da jim ne preostane drugega, kot da vztrajajo. Pridobili bodo še stališče pravnikov, a po njegovih besedah vlada po odstopu premiera ne more reči, da kar naenkrat ni več za nič pristojna. "Pristojni so za to, da država deluje," je prepričan Vukadinovič, ki meni, da se bodo sindikati uskladili in vlado prisilili, "da naredi svoje, če ne želi, da se država ustavi".
Kot je dejal, so zaupali vladni pogajalki in ne morejo dopustiti, da bi jih izigrali. Prepričani so namreč bili, da bodo po današnji seji vlade v ponedeljek lahko uskladili sporazum in pri tem bodo vztrajali, je še dejal.
Jerkičeva: Pretirana zaskrbljenost zaradi Cerarjevega odstopa ni potrebna
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je v odzivu na sredin odstop premierja dejala, da je bil presenetljiv, a ga je bilo glede na pretekle dogodke kljub vsemu mogoče pričakovati. Pretirana zaskrbljenost po njenem mnenju ni potrebna, saj do rednih parlamentarnih volitev ni več daleč.
Kot je dejala Jerkičeva, je bil odstop precej presenetljiv, "a če človek razmisli za nazaj, ga je bilo mogoče pričakovati". "Že nekaj časa je jasno, da vlade v operativnem smislu ni več. Na to je kazalo tudi dogajanje v zadnjih treh mesecih z množičnim vlaganjem zakonov. Očitno je bilo, da ne bo mogoča nobena reforma več in da lahko vztrajanje pri tej vladi povzroči celo večje težave kot sam odstop," je ocenila.
Ob tem je spomnila, da do rednih volitev ni več daleč, kar je dodaten razlog, zakaj pretirana zaskrbljenost ni smiselna. Napovedala je, da bodo naslednje tedne izkoristili za pripravo vprašanj, ki jih bodo naslovili na politične stranke, ki bodo sodelovale v kampanji. Ta bo po njihovih pričakovanjih tokrat vsebinska, po oblikovanju vlade pa bodo nadaljevali s pogovori.
Glede pogajanj s sindikati javnega sektorja, ki jim je Cerar ob naznanitvi odstopa v sredo namenil precej ostre besede, je Jerkičeva poudarila, da sta v pogajanjih vedno prisotni vsaj dve strani. "Pripisovati uspeh ali neuspeh eni ali drugi strani je nekorektno. Očitno je bila vsaj ena od strani pomanjkljivo pripravljena nadaljevati pogajanja, kdo jih je končal, pa se ve - predsednik vlade," je še dejala.
Pirnat: Vlada v času tekočih poslov sindikatom ne more dati finančnih zavez
Vlada je v času opravljanja tekočih poslov pri svojih odločitvah omejena, tako recimo ne more spreminjati zakonov, imenovati in razreševati funkcionarjev ter za državni proračun nalagati novih finančnih bremen. Vlada se tako s sindikati lahko pogaja, zavez, ki bi obremenile proračun, pa ne more sprejeti, je pojasnil pravnik Rajko Pirnat.
Kot je opozoril Pirnat, vlada po odstopu premierja Cerarja, o katerem je javnost obvestil v sredo pozno zvečer, trenutno sicer še ne opravlja opravlja tekočih poslov. To se bo namreč zgodilo po tistem, ko se bo s Cerarjevim odstopom seznanil DZ, kar se mora zgoditi najpozneje v sedmih dneh. Pirnat ocenjuje, da v tem času vlada ne bo sprejemala pomembnejših odločitev. Kot je sam razumel Cerarjev sredin nastop, se je Cerar "odločil, da tega ne bo več počel v teh razmerah". Razmer v koaliciji sicer, kot pravi, ne pozna, "ampak prav rožnate gotovo niso".
Po Pirnatovih navedbah v okvir opravljanja tekočih poslov gotovo ne spada spreminjanje zakonov in predlaganje novih, v državnem zboru pa zakonodajni postopki tečejo, dokler ima državni zbor mandat.
Tudi imenovanja in razrešitve so v času opravljanja tekočih poslov omejeni, imenovanja lahko opravlja samo, kolikor je to nujno za dokončanje kakega že začetega postopka za javne uslužbence, je dejal Pirnat. Nikakor pa po njegovih navedbah niso dovoljena nova imenovanja na javne funkcije.
Kot je pojasnil Pirnat, tudi nekaj sodb različnih sodišč določa, da je treba pojem tekoče zadeve razlagati restriktivno. Tako denimo Pirnat meni, da imenovanje generalnega direktorja policije, ki je sicer trenutno v teku, ne spada v okvir tekočih zadev.
Prav tako vlada ne more nalagati novih finančnih bremen za državni proračun, zaradi česar se bodo po Pirnatovem mnenju težko nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja. Kot je pojasnil, gre sicer za zadevo, ki mora teči, saj je vlada k pogajanjem s stavkajočimi tudi zavezana, toda "končni rezultat je prevzemanje novih finančnih bremen, kar pa gotovo ni tekoča zadeva". Vlada se tako lahko pogaja, a o novih finančnih izdatkih ne more odločati, je pojasnil in dodal, da bo najbrž ravno o vprašanju pogajanj s sindikati prelitega največ črnila.
Po Pirnatovem mnenju so ključno vprašanje pri pogajanjih s sindikati novi finančni izdatki, ki - zlasti če so tako veliki - presegajo obseg tekočih poslov. "Tako hudo zavezo mora prevzeti nova vlada, ki bo z njo morala živeti," je prepričan.
Tudi ob slovesu nekaterih drugih vlad so vprašanja s sindikati javnega sektorja ostala nerešena. Med drugim je leta 2014 takratni notranji minister v odhodu Gregor Virant dogovor s sindikati prepustil bodoči Cerarjevi vladi. Njegovi odločitvi pa so poleg ne najbolj prepričljive podpore sindikatov botrovale tudi Cerarjeve izjave, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, ki bo tudi nosila odgovornost za ukrepe.
Sindikalni predstavniki, med njimi iz vrst policijskih sindikatov, so sicer pozneje od Cerarjeve vlade zahtevali uresničitev zavez, ki so jim jih dale že prejšnje vlade v različnih dogovorih in stavkovnih sporazumih.
Tik pred iztekom leta 2011 pa je zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki je določil tudi zamrznitev plač javnih uslužbencev in funkcionarjev za prvo polletje leta 2012, potrjeval novoustanovljeni DZ na svoji prvi izredni seji. Predlog zakona je v parlamentarno proceduro sicer vložila odhajajoča vlada Boruta Pahorja, a je bil zakon na matičnem parlamentarnem odboru dopolnjen v skladu z dogovorom, ki ga je s socialnimi partnerji dosegel takratni najverjetnejši novi mandatar Zoran Janković.
Razveljavitev referenduma kaplja čez rob za Cerarja
Premier Miro Cerar je v sredo zvečer sporočil, da odstopa s funkcije. Kaplja čez rob je bila odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum, na katerem so volivci potrdili zakon o drugem tiru. Ob tem je bil oster do sindikatov javnega sektorja in dejal je, da je požiral neresnice in žalitve.
"V ponedeljek je koalicija ponudila dober predlog, sindikati so ga zavrnili in zdaj bodo čakali na naslednjo priložnost," je ob tem dejal. Po ponedeljkovih pogajanjih je namreč kazalo, da so vlada in sindikati precej blizu dogovora.
Dogovor s Svizom je bil celo že pripravljen na parafo, a se je nato zapletlo in do nje ni prišlo, nekaj manj kot 40.000 šolnikov pa je v sredo znova stavkalo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.