'Vodstvo DUTB je država v državi, temu je treba narediti konec'

Ugotovitev računskega sodišča, da so popravljalni ukrepi vlade, ministrstva za finance in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) glede vzpostavitve in delovanja DUTB večinoma le delno zadovoljivi, je znova razburila politiko. V DZ se tako v kratkem na to temo obetajo seje pristojnih delovnih teles in izredna seja DZ.

ZL: vodstvo slabe banke bi moralo odstopiti

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, so v ponedeljek vložili zahteve za izredne seje odbora za finance in monetarno politiko, komisije za nadzor javnih financ in DZ. Nasprotujejo zlasti temu, da vodstvo DUTB ni uredilo področja prejemkov zaposlenih. "Zato bi moralo vodstvo DUTB odstopiti," je izpostavil Mesec.

Ob tem je NSi danes sporočila, da je prav tako v ponedeljek zahtevala nujno sejo komisije za nadzor javnih financ. Bolj kot neurejeno delovanje same DUTB in visokih plač, je NSi zmotilo delovanje DUTB v povezavi z družbami in podjetji, katerih bančne terjatve so bile prenesene na DUTB. Pri tem so izpostavili primer sodnega spora med DUTB in Savo za Savo Turizem ter spor o upravičenosti stečaja nad T-2.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki je v parlamentarnem postopku, a, kot je opozoril Mesec, ne spreminja ničesar, kar bi v delovanju DUTB morali spremeniti. Zato bodo v ZL k temu predlogu podali dopolnila v smeri, da za vodstvo DUTB pri plačah veljajo omejitve, kot jih določa t.i. Lahovnikov zakon, ter da razširijo pristojnosti razreševanja vodstva DUTB tudi na DZ.

"To je javna ustanova, ki je odgovorna za 1,8 milijarde evrov javnega denarja," je poudaril Mesec. Vodstvo DUTB je po njegovih besedah v svojem ravnanju povozilo ugotovitve računskega sodišča in sklep vlad glede svojih prejemkov, "še bolj pa je zaskrbljujoč njihov odziv in odziv ministrstva za finance". Zato želijo na izrednih sejah vladi naložiti ukrepanje in uskladitev politike nagrajevanja v DUTB v roku enega meseca.

Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da vlada ni povsem sledila smernicam za plače vodilnih in da ni jasno opredelila kriterijev za dodatke zaradi kompleksnosti dela. DUTB pa je sklenila anekse k pogodbam, a le za določeno obdobje, s katerimi pa ni ukinila določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov, kot to določa nova politika prejemkov.

Cerar zaradi DUTB zaskrbljen

V torek je premier Miro Cerar v New Yorku odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z visokimi plačami direktorjev DUTB in zatrdil, da bo ukrepal, če se bodo informacije glede previsokih prejemkov, ki so prišle v javnost, izkazale za resnične.

"Od ministra za finance sem zahteval, naj nemudoma s svojimi strokovnimi službami preveri, ali ti podatki držijo. Če se bo izkazalo, da so direktorji slabe banke zaobšli zakon in si izplačevali previsoke prejemke, ali pa v nasprotju z nekim dobrim upravljanjem izplačevali prevelike honorarje, ali celo storili kaj koruptivnega, bomo zoper to zelo ostro ukrepali," je bil odločen premier.

Cerar je prav tako v New Yorku pred dnevi povedal, da bo vlada z direktorji slabe banke opravila po naravni poti, ko jim poteče mandat, vendar pa ne bo čakala, če so informacije resnične. "Tu potem ni čakanja," je dejal in pozval k potrpežljivosti.

"Dokler ne preverim dejstev, o tem ne bi govoril," je na vprašanje ali direktorji slabe banke še vedno uživajo njegovo zaupanje. "Če se bo ugotovilo, da te navedbe držijo, potem je stvar jasna sama po sebi. V tem primeru ni pomembno ali gre za tujca ali Slovenca. Taka oseba ne more upravljati ne slabe banke niti manjšega podjetja," je še dejal.

Kot so kasneje sporočili z ministrstva za finance, je minister Dušan Mramor danes sprejel neizvršne direktorje DUTB na čelu s predsednikom upravnega odbora Larsom Nybergom. Člani upravnega odgovora so ga obvestili, da so prejemki neizvršnih direktorjev v celoti usklajeni z veljavno politiko prejemkov.

Z izvršnimi direktorji pa je upravni odbor sklenil začasne anekse, ki zagotavljajo sprotna osnovna izplačila v okviru višine prejemkov določenih v politiki, odprta pa so še vprašanja, vezana na variabilni del nagrajevanja, odpravnine ter plačilo socialnih prispevkov v primeru davčnega nerezidentstva.

Ministrstvo je te anekse od DUTB pridobilo v mesecu juniju in jih že dvakrat pozvalo, da je potrebno nagrajevanje v celoti uskladiti s sprejeto politiko prejemkov. Minister tako pričakuje, da bo upravni odbor do roka, ki ga je naložilo računsko sodišče, izvedel vse aktivnosti, da bodo vse določbe pogodb usklajene z veljavno politiko prejemkov v DUTB, so še zapisali na ministrstvu.

DUTB kamen spotike že vsaj eno leto

Vodja poslancev SD Matjaž Han je v današnji izjavi novinarjem dejal, da o takšnem ravnanju vodstva DUTB niso obveščeni. Spomnil je, da je DUTB kamen spotike že vsaj eno leto. Kaj bomo z DUTB, se bo po njegovem morala odločiti tako koalicija kot opozicija. "Treba pa je poostriti nadzor nad porabo sredstev in spremeniti strategijo upravljanja," je dejal.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki je v parlamentarnem postopku, a, kot je opozoril Mesec, ne spreminja ničesar, kar bi v delovanju DUTB morali spremeniti.

Zato bodo v ZL k temu predlogu podali dopolnila v smeri, da za vodstvo DUTB pri plačah veljajo omejitve, kot jih določa t.i. Lahovnikov zakon, ter da razširijo pristojnosti razreševanja vodstva DUTB tudi na DZ. Enako bodo storili v SD, saj predloga stranka po Hanovih besedah ne podpira in je koalicijsko neusklajen.

Alenka Bratušek iz skupine nepovezanih poslancev in premierka iz časa, ko je DUTB nastala, je povedala, da je imela vlada v tistem času precej težav, s katerimi so se morali ukvarjati, da država ne bi bankrotirala. A to ne opravičuje tega, da si v DUTB določajo višino izplačil mimo pravil. Minister za finance bi moral ukrepati, saj ima v rokah "škarje in platno".

Bratuškova je pojasnila, da je veliko večino zaposlenih oz. vodstva v DUTB imenovala vlada pred njeno, torej vlada Janeza Janše, ki je vodstvo DUTB iskala zlasti v tujini. A po njenem mnenju je bilo tudi prav, da smo takrat "del stvari, ki jih je bilo treba narediti, zaupali tujcem". Ob tem je izrazila dvom, da bi jih na ta mesta uspeli dobiti, če bi zanje veljala določila t.i. Lahovnikovega zakona.

Iz stranke DeSUS pa so sporočili, da vodstvo DUTB ne uživa več njihovega zaupanja in podpore, zato bi jih bilo treba zamenjati. Kot ocenjujejo v drugi največji koalicijski stranki, je vodstvo DUTB "država v državi", čemur je treba narediti konec.