Cerar: Junckerju sem povedal nekaj močnih kritičnih besed

"Bil sem zelo kritičen do njega in Evropske komisije. O tem sva se resno pogovorila," je o pogovoru z Jean-Claude Junckerjem dejal Miro Cerar. O Junckerjevem odzivu na kritike Cerar ni želel podrobno govoriti, saj da ne želi javno razgrinjati, kaj sta si povedala. "Lahko pa povem, da sem bil v svoji oceni zelo oster in da je skušal on na nek način opravičevati zadrego, ki jo čuti sam ob takšni odločitvi," je dodal.

Premier je komentiral tudi sredino srečanje hrvaškega kolega Andreja Plenkovića in predsednika Sodišča EU Koena Lenaertsa. Povedal je, da se sam z njim ni srečal, saj sta se sestala pred nekaj meseci, ko sta v izčrpnem in dolgem pogovoru odprla vse pomembne teme.

Takšna srečanja je Cerar ocenil kot povsem običajna, češ da se vsi sestajajo z različnimi visokimi funkcionarji in da se je tudi sam sestal s predsednikom sodišča, pred nekaj meseci in pred tem še enkrat, pred približno dvema letoma.

"Prepričan sem, da bo na koncu sodišče odločalo nepristransko," je ocenil Cerar in ponovil, da je treba tožbo vložiti čim prej. Pričakuje, da se bo odbor za zunanjo politiko oblikoval v prihodnjem tednu ali dveh, da se lahko izpelje še ta postopek, ki je pogoj za vložitev tožbe. Potem pa se bo potrudil, da vlada to tožbo vloži.

Ob tem je Cerar izrecno poudaril, da bo Slovenija tožbo proti Hrvaški vložila zaradi kršitev evropskega pravnega reda, kar ne pomeni, da je – ne glede na izid postopka – kakor koli pod vprašajem veljavnost arbitražne odločbe.

Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško velja po mednarodnem pravu in jo je treba izvršiti. Če Sloveniji uspe dokazati, da Hrvaška z nespoštovanjem arbitražne razsodbe krši tudi pravo EU, o čemer je Cerar sicer prepričan, potem bo Hrvaška ne le kršiteljica mednarodnega, ampak tudi evropskega prava, je pojasnil.

"Na to ciljamo s to tožbo in to je smisel te tožbe. Ne glede na izid tožbe na sodišču pa še vedno ostane razsodba v veljavi," je izpostavil in poudaril, da je prav, da slovenska javnost to ve.

Plenković Janši ponovil pripravljenost na pogovore o meji

Hrvaški premier Andrej Plenković se je danes v Bruslju pogovarjal s predsednikom SDS Janezom Janšo. Izrazil mu je pripravljenost Hrvaške na pogovore o rešitvi vprašanja meje s Slovenijo po oblikovanju nove vlade. Plenković in Janša sta se udeležila srečanja voditeljev strank članic Evropske ljudske stranke (EPP), ki je potekalo pred vrhom EU.

"Janši sem povedal, da smo se pripravljeni pogovarjati s slovenskimi prijatelji, da bi z diplomatskimi in dvostranskimi sredstvi našli rešitev tega dolgo odprtega vprašanja," je dejal Plenković.

Hrvaški premier je še izrazil upanje, da se bo oblikovala nova slovenska vlada ter da bodo potem znova stekli pogovori med Zagrebom in Ljubljano.

Plenković je v minulih dneh že večkrat napovedal, da bo Hrvaška tudi novi slovenski vladi predlagala dvostransko rešitev spora o meji na podlagi pravnega okvirja, ki so ga slovenski strani predstavili konec lanskega leta. Menil je, da bi državi tako lažje prišli do rešitve spora kot pa s tožbo, ki jo Slovenija zaradi nespoštovanja prava EU v povezavi z neuresničevanjem arbitražne sodbe o meji med državama namerava vložiti proti Hrvaški pred Sodiščem EU.

SDS je prejela največ glasov na junijskih parlamentarnih volitvah, po katerih sedaj potekajo pogovori med parlamentarnimi strankami o oblikovanju vladne koalicije.

'Vračanje prosilcev za azil iz Nemčije v Slovenijo ne bi bilo sprejemljivo'

Slovenija po besedah Mira Cerarja ne načrtuje nobenega dvostranskega dogovora z Nemčijo ali katero drugo državo o vračanju prosilcev za azil. Takšni dogovori Sloveniji niti niso bili ponujeni, poudarja premier, ki opravlja tekoče posle.

Na sploh pa bi bilo vračanje prosilcev za azil iz Nemčije v Slovenijo po Cerarjevih navedbah tudi nesprejemljivo, saj Slovenija ni prva vstopna država migrantov v EU.

O možnosti večstranskih dogovorov, ki se prav tako omenjajo, in ustvarjanja ozkega kluba nekaterih članic, pa Cerar poudarja, da je Slovenija močno vpeta v jedrno skupino članic unije ter da ima pač Nemčija notranji politični problem in da se sedaj išče evropsko rešitev.

Slovenija lahko pristane samo na takšne skupne rešitve, ki so v korist EU in ne na škodo Slovenije, je še izpostavil Cerar. Premierja ne skrbi za položaj Slovenije v schengnu, saj vzorno varuje schengensko mejo, meni pa, da je ogrožen schengen kot takšen.

Pri tem je znova opozoril, da lahko nadaljnje izvajanje nadzora na notranjih mejah v schengnu, na primer na avstrijsko-slovenski meji, za katerega ni nikakršnega razloga, ubije duh schengna.

Poleg preprečevanja sekundarnih migracij bo danes v ospredju predlog vzpostavitve centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj EU, s katerimi naj bi odpravili glavno vabo za migrante in uničili poslovni model tihotapcev migrantov.

Za Slovenijo so centri za izkrcanje migrantov zunaj EU sprejemljivi, če se ob tem zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, je poudaril Cerar.

Zavzema se za to, da bi v primeru vzpostavitve centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU pri tem sodelovale tudi mednarodne organizacije za begunce oziroma migracije, ker bi to zagotovilo humano obravnavo beguncev in njihovo ločevanje od drugih vrst migrantov.

EU naj bi te centre vzpostavila v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki pa sta na predvečer vrha pozvala, da je treba "ljudi, rešene v mednarodnih vodah, hitro prepeljati na varno v EU in potencialno tudi kam drugam".