Erjavec: Podpredsedniku Evropske komisije bom poslal pismo po tem, ko ga bo Cerar proučil

Premier Miro Cerar je po seji vlade zagotovil, da bo vladajoča koalicija čim bolj enotno pristopala k procesu implementacije arbitražne razsodbe. Obljubil je tudi, da bo vlada vsakič, ko bo naredila pomembnejši korak, o tem obvestila celoten politični vrh.

Vlada se je sicer danes dogovorila, da je smiselno, da zunanji minister Karl Erjavec obvesti Evropsko komisijo kršitvah, ki jih dela hrvaška stran, tudi na morju, kjer je po Cerarjevih besedah zdaj meja že določena in je "zadeva jasna".

Kot je še dejal, je arbitražna odločba pomembna prelomnica, saj je z njo dokončno določena meja. Dodal je, da je treba k implementaciji pristopiti odgovorno, preudarno in zelo odločno ter ob upoštevanju mednarodnopravnih pravil, arbitražnega sporazuma in ostalih mednarodnih standardov. "Moramo biti aktivni, a ne smemo preveč hiteti, da ne bi naredili napake, ki bi nam škodila," je še dejal premier, ki vztraja, da je treba s Hrvaško vendarle poskusiti doseči dogovor o implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča, čeprav se zaveda, da do takšnega dogovora ne bo lahko priti.

Opozoril je še, da je naloga obeh držav, da po arbitražnem sporazumu in v skladu z njim v šestih mesecih pripravita vse potrebno za implementacijo. Slovenija mora Hrvaško k temu spodbujati, tudi zato, ker to od nas pričakuje mednarodna javnost, je še dejal Cerar. Hrvaški moramo ponuditi roko, da to storimo skupaj, je dodal.

Če bo hrvaška vlada še naprej ignorirala arbitražno odločbo, pa bo po premierjevih besedah moralo priti do implementacije razsodbe po drugi poti. Ni pa primerno že zdaj napovedovati blokade schengna in podobno, je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje.

V pravem trenutku bomo potegnili prave poteze, je še dejal Cerar, ki se je tudi zavzel, da Slovenija ne bi preskakovala določenih vrst, a ostane pri implementaciji razsodbe vseskozi trdna in odločna.

Ne glede na uspeh pogovorov s Hrvaško, se Slovenija že zdaj pripravlja na implementacijo arbitražne razsodbe, je zagotovil. Dodal je, da je za implementacijo arbitražnega sporazuma pristojna vlada, ki je na tem področju po njegovih beseda že zdaj zelo aktivna.

O smiselnosti svojega napovedanega septembrskega obiska na Hrvaškem, je Cerar še dejal, da bo ta smiseln samo v primeru, če bo govora o in predvsem o implementaciji arbitražnega razsodbe, v nasprotnem primeru bo potreben temeljit razmislek o obisku.

Tudi Erjavec trdi: Vlada vodi enotno politiko

Minister Erjavec je po srečanju koalicije in vlade zadovoljen glede enotnosti pri uresničevanju arbitražne sodbe in ukrepanju po kršitvah Hrvaške. Po njegovem mnenju se je danes tudi potrdilo, da ima Cerarjevo podporo.

Erjavec pričakuje, da mu bo premier v naslednjih dneh dal pooblastilo, da pošlje pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, ki pa je že napisano. Kot pravi, bi Evropski komisiji lahko pisal v okviru svojih pristojnosti, "a ne bi želel, da bi v javnosti izpadlo, kot da ravna enostransko in kot da nimajo skupne zunanje politike". Zato bo pismo podpisal in poslal tedaj, ko ga bo premier proučil in potrdil, da je to njihova skupna politika do Hrvaške in do Bruslja, je povedal Erjavec, ki upa, da bo to v prihodnjih dneh.

Sicer pa je poudaril, da ima vlada glede vprašanja arbitraže ves čas enotno politiko. "Mi ne moremo dopustiti, da Hrvaška krši arbitražno odločbo, zlasti v tistem delu, ki nanaša na morje, kjer je meja dokončno določena," je poudaril.

Erjavec je sicer danes premierju predstavil predlog, da bi Evropsko komisijo obvestil o tem, kakšna je situacija po izdaji arbitražne odločbe. "Zlasti pa opozoril, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v t.i. schengensko območje," je dejal.

Izrazil je zadovoljstvo, da na enakem stališču stoji tudi premier, tako da mnenja, da je tu zunanja politika razklana, ne držijo. "Tudi sam se strinjam, da je treba v dialogu rešiti tisti del meje, ki se nahaja na kopnem," je še pojasnil zunanji minister in izpostavil, da pa je vprašanje na morju zelo jasno. "Sodišče je zelo natančno določilo kako teče meja, določilo je tudi notranje morje Slovenije, in sicer okoli 80 odstotkov piranskega zaliva, pa tudi območje teritorialnega morja Slovenije," poudarja minister.

Kot je pojasnil, jih moti predvsem to, "da Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se hrvaška stran ne vzdržuje enostranskih dejanj. Na morju je meja določena, njihova plovila pa ves čas vdirajo v slovenski morski prostor, tudi v schengensko območje", je opozoril.

S tem ko Hrvaška krši schengenski prostor, pa po besedah Erjavca krši tudi pravni red EU. Tako po njegovem mnenju tudi ne izpolnjuje pogojev za vstop v schengensko območje. "Moje mnenje je, da dokler ne spoštuje schengna na območju Slovenije, to pomeni, da ne spoštuje pravnega reda Evropske unije. Mislim, da država, ki namenoma krši mednarodni pravni red in pravni red EU, že sama po sebi ne izpolnjuje pogojev, da bi postala del schengena," je pozneje na novinarski konferenci povedal minister.

Ob vprašanju, kako lahko Evropska komisija ukrepa, je spomnil na ukrepanje komisije v primeru Poljske in ocenil, da je primer Hrvaške podoben. Po njegovem prepričanju je zdaj pravi trenutek. "Če bomo čakali, bomo pa deležni očitka, da je bila meja na morju določena, pa se nismo odzvali," je ocenil.

Kot je pojasnil kasneje, so hrvaške kršitve pravzaprav hujše kot, saj gre za "kršitev mednarodnega prava, prava EU, negiranje ali pa ignoriranje vladavine prava". V primeru poljske pravosodne reforme gre namreč za "problem notranje narave znotraj ene države".

"Treba je izpostaviti tudi stabilnost Zahodnega Balkana," je ob tem še poudaril Erjavec. Prepričan je, da stabilnosti ni mogoče doseči, če ne bodo razrešena nekatera odprta mejna vprašanja. Tako bi lahko arbitražna sodba o meji med Slovenijo in Hrvaško predstavljala tudi model urejanja odprtih mejnih vprašanj med drugimi državami.

Kot je dejal že pred tem, bi Slovenija lahko na morju začela jurisdikcijo izvajati takoj. "A smo rekli, da bomo potrpežljivi in mirni ter bomo spoštovali mednarodno pravo. Zato se mi zdi prava pot, da se najprej obrnemo na Evropsko komisijo, jo opozorimo, da imamo državo članico, ki ne spoštuje mednarodnih obveznosti," je pojasnil.

Če pa bo vlada odločila, da mora biti naslednji korak, da se da ustrezna navodila državnim organom, ki so pristojna za varovanje suverenosti Slovenije, bodo seveda tako odločitev sprejeli, je še zagotovil Erjavec.

Židan: Imamo eno zunanjo politiko, morda le izrazoslovje ni povsem enako

Tudi prvak SD Dejan Židan je po seji vlade ocenil, da imamo eno zunanjo politiko, morda le izrazoslovje včasih ni povsem enako. A usmeritev, način delovanja ter dogovori so po njegovih navedbah povsem enaki in vsi trije predsedniki koalicijskih strank razmišljajo zelo podobno.

Pri kršitvah schengenskega območja je po njegovih navedbah ne le naša pravica, pač pa tudi dolžnost, da "ukrepamo tako, da je to jasno tudi vsem tistim, ki so dolžni, da schengenski prostor ščitijo".

Tudi sam je omenil ostro ukrepanje komisije do Poljske, ob čemer pa je ocenil, da gre v primeru Hrvaške za bistveno večjo kršitev. Na vprašanje, ali bi lahko to pomenilo odvzem glasovalnih pravic Hrvaški, je odgovoril, da je to treba vprašati Evropsko komisijo. "Videli ste, kaj je najavljeno za Poljsko, ko pa gre za bistveno manjšo kršitev," je pristavil Židan.

Tudi on je poudaril, da je meja na morju zelo jasno določena z arbitražno odločbo in to ni le meja med Slovenijo in Hrvaško, pač pa schengenska meja.