Cerar: vlada dela dobro, za izplačevanje dodatkov ne bo hujših sankcij, interpelacija zoper Erjavca neutemeljena,

Interpelacija zoper zunanjega ministra Karla Erjavca je pavšalna in kot takšna neutemeljena, je danes ocenil premier Miro Cerar. Cerar je v izjavi za javnost pred vladnim posvetom na Brdu pri Kranju poudaril, da iz interpelacije zoper Erjavca ne izhaja nič takšnega, kar bi utemeljevalo kakršen koli razlog za zamenjavo ministra. Zato Cerar verjame, da ga bo koalicija enotno podprla in zavrnila interpelacijo.

Tudi neupravičeno izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani po njegovih besedah ni razlog za razmišljanje o "hujših sankcijah" zoper ministre. Verjame, da so bile odločitve za te dodatke sprejete v dobri veri, prav tako fakultete niso povečale obsega porabe javnih sredstev, ki so jih prejele za svoje delovanje. Danes se je sicer izkazalo, da ta interpretacija ni bila prava in je neustreznost po besedah premierja treba sanirati.

Vladna ekipa je po zagotovilih predsednika vlade trdna. Do ponedeljka Cerar od ministrov sicer pričakuje poročila s predstavitvami dosedanjih dosežkov. Kot je poudaril v izjavi za medije, je analiza dela ministrov "povsem normalna praksa", na podlagi te analize pa bo videl, ali je treba "kje kakor koli ukrepati". Do konca meseca nameravajo za vsako ministrstvo oblikovati tudi "zelo jasne prioritete" v letu 2016.

Današnji posvet vlade je sicer prvenstveno namenjen razpravi o viziji Slovenije za prihodnja desetletja. Kot je dejal Cerar, je Slovenija doslej imela že veliko strategij, a se mnoge niso izvajale ali pa so bile med seboj neusklajene.

Zato je po besedah premierja nujno, da vlada pripravi krovno strategijo, ki bo zajela ključne vidike prihodnjega razvoja. Pripraviti jo nameravajo do konca leta, pri tem pa želijo najprej prisluhniti državljankam in državljanom.

Že lani je tako pod koordinacijo službe vlade za razvoj in kohezijo in ministrice Alenke Smerkolj prišlo do nekaterih posvetov, na katerih so prisluhnili družbi. Na tej podlagi so pripravili dokument, ki je še vedno v nastajanju in s katerim je ministre seznanila Smerkoljeva.

Vlada z osnutkom Vizije Slovenije 2050 za družbo aktivnih državljanov

Vlada se je na današnjem posvetu seznanila s ključnimi poudarki vizije Slovenije 2050. Osnutek vizije, ki nosi naslov Slovenija, družba aktivnih državljanov, temelji na višji kakovosti življenja, inovativni družbi, povečanju zaupanja in transformativnem učenju.

Novembra lani se je na tridnevni delavnici z naslovom "Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050" sešla skupina 50 državljanov, predstavnikov slovenske družbe. Njihova naloga je bila oblikovati izhodišča za pripravo osnutka Vizije Slovenije 2050, so sporočili iz vlade oziroma službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Osnutek vizije, s katerim so se danes seznanili ministri, je rezultat te delavnice, razgovorov s posamezniki in analitičnega dela procesa.

Kot so zapisali na ministrstvu, se bo po današnji predstavitvi osnutka nadaljeval vse-vključujoči proces. Po različnih slovenskih krajih bodo organizirali predstavitve, namenjene vsem zainteresiranim deležnikom in državljanom, na tej podlagi pa bo država dobila orodje za določanje ključnih razvojnih prioritet. Po besedah premierja Mira Cerarja vlada namerava krovno strategijo razvoja pripraviti do konca leta.

Ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj, je med ključnimi željami državljanov v izjavi za medije pred današnjim posvetom izpostavila visoko kakovost življenja, inovativnost, medsebojno zaupanje, učenje za veščine življenja in identiteto Slovenije.

Na ministrstvu so v sporočilu za medije dodali, da je osrednji cilj vizije, da Slovenija do leta 2050 postane družba aktivnih državljanov, ki bodo kritično in tvorno sodelovali v vseh družbenih procesih.

"Če želimo, da bo Slovenija do leta 2050 postala generator uspešnih zgodb, moramo postati družba aktivnih državljanov. Zavedamo se namreč, da so in bodo naša največja prednost ljudje. Preko zaupanja ter odprte in inovativne družbe lahko ustvarimo pogoje za večjo kakovost našega življenja, ki ga omogoča proces celostnega in ozaveščenega učenja," so zapisali.

Kot so zapisali, lahko le preko zaupanja in inovativne družbe ustvarimo pogoje za večjo kakovost življenja. "Brez tega tudi ne bo številnih pozitivnih sprememb, kot so medsebojno spoštovanje, varnost in mir, samozavest in odgovornost do narave in okolja, kar se bo posledično prepoznalo tudi na identiteti države," so še navedli.

V povzetki osnutka vizije še piše, da se bo za doseganje višje kakovosti življenja do leta 2050 treba iz običajne osredotočenosti na rast bruto domačega proizvoda usmeriti na blaginjo, kar se odraža na več področjih: ekološka vzdržnost, prehranska in energetska varnost, zdravje ljudi in njihova dostopnost do družbenih virov, ter tudi na prevrednotenju vrednot, kot so čas, delo in zadovoljstvo.

Skozi razcvet družbenih, tehnoloških in institucionalnih inovacij naj bi razvili model, ki bo aktivno ponujal odgovore na globalne izzive. Velik izziv, tako za državo kot njene državljane, je povečanje zaupanja. To pomeni zaupanja vredne institucije, ki so odprte in odgovorne do državljanov, vsem enako dostopne in transparentne ter optimalno učinkovite pri svojem delovanju.

"Prav kakovostne javne storitve ter sodobna prometna in komunikacijska infrastruktura bodo omogočale aktivnejše sodelovanje pri odločanju ljudi v vseh procesih in ne-nazadnje tudi pri hitrem in uspešnem reševanju sporov."

Nič od naštetega pa ne bo mogoče doseči brez vzpostavitve transformativnega učenja, še piše. Slednje se kot kontinuiran proces začne že v prvih letih in traja do konca posameznikovega življenja in ki z uvajanjem mentorstva, poudarjanja raziskovanja ter izkustvenega učenja ustvarja posebno učno okolje, razvija veščine kritičnega mišljenja ter spodbuja talente in podjetniško inovativnost