Cerar: Ukrepanje je nujno, delovna skupina bo v 14 dneh pripravila načrt ukrepov

Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru današnjega izrednega posveta vlade, namenjenega razpravi o ujmah, odredil ustanovitev ožje delovne skupine, ki mora do 27. novembra pripraviti program najbolj nujnih ukrepov za zaščito pred poplavami. Do konca prihodnjega leta pa nato še pripravo splošnega načrta. Ukrepanje je nujno, je poudaril Cerar.

Kot je po izrednem posvetu vlade, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih institucij, dejal Cerar, je odredil ustanovitev ožje delovne skupine pod vodstvom ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, v njej pa bodo sodelovala tudi druga ministrstva in stroka.

Ta delovna skupina bo do 27. novembra vladi predložila program najbolj nujnih ukrepov. Kot je dejal Cerar, bo to nek akcijski načrt, v katerem bo točno določeno, kje lahko v nekem razmeroma kratkem času, predvsem do polovice prihodnjega leta, država zagotovi učinkovite preventivne ukrepe proti poplavam.

Načrt bo zajemal lokacije, nabor ukrepov, kdo jih bo izvedel, v katerih rokih in koliko financ bo za to namenjenih. Vlada se bo v ta namen po Cerarjevih besedah potrudila, da dobi dodatna sredstva iz proračuna in tudi na morebitne druge načine zagotovi sredstva. Takoj ko bo vlada akcijski načrt dobila, se bo o njem opredelila. Cerar upa, da se bo lahko začel izvajati že v prihodnjih mesecih.

Hkrati je napovedal, da bo ob koordinaciji okoljskega ministrstva pripravljen tudi nek splošni načrt poplavne varnosti, predvidoma do konca prihodnjega leta, v okviru katerega bodo po Cerarjevih besedah celovito zagotovili protipoplavno varnost v vseh drugih vidikih.

Po besedah predsednika vlade je za zagotovitev protipoplavne varnosti potrebna koordinacija tako med pristojnimi institucijami kot tudi med državo in občinami. Ocenil je, da je sicer na strani občin pogosto veliko pripravljenosti na sodelovanje, vendarle pa v določenih primerih načrti države trčijo ob ovire, ki jih postavljajo lokalne skupnosti. Kot je poudaril Cerar, bo te ovire v prihodnje treba odpraviti tako na normativni kot na praktični ravni.

Skušali bodo najti skupni jezik z lokalnimi oblastmi

Obrambni minister Janko Veber je dodal, da bodo že v prihodnjem tednu pričeli s posveti z župani v posameznih regijah glede ukrepov za pravočasno preprečitev hudih posledic poplav. Če na lokalni ravni ne bo zadostnega razumevanja in pripravljenosti na sodelovanje, pa minister dopušča tudi možnost predlogov sprememb zakonodaje.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je kot primer dobre prakse s tega področja navedla občino Škofljica, kjer gradijo protipoplavni nasip, ki je že v zadnjih poplavah nižje ležeča poslopja uspel ubraniti pred poplavami. Sicer pa bo akcijski načrt med drugim zajemal čiščenje vodotokov, poglabljanje strug, višanje in utrjevanje nasipov, pa tudi kakšno sanacijo, kjer bo ta mogoča, je pojasnila.

Pri odpravljanju posledic tokratnih poplav sicer po njenih predvidevanjih verjetno ne bomo mogli zaprositi za sredstva iz solidarnostnega sklada. Je pa dodala, da s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev danes že potekata dve investiciji, ena na Dravi, druga na Savinji. V operativni program za prihodnje obdobje pa sta zajeti tudi investiciji v Gradaščico in Soro.

Cerar je še ocenil, da je bil odziv civilne zaščite, vojske, gasilcev in samih državljanov na tokratne poplave izjemno uspešen.

Že četrte večje poplave letos

Državo so v tem tednu prizadele že četrte večje poplave letos. Na prizadetih območjih vlada vse večje nezadovoljstvo glede urejanja vodotokov, na pomanjkanje sredstev na tem področju pa že leta opozarja tudi stroka.

Močnejši nalivi in neurja, ki so Slovenijo zajeli sredi avgusta, so prizadeli predvsem Belo krajino, Dolenjsko, Posavje in Štajersko. Sredi septembra so zaradi močnega deževja močno narasle predvsem reke v vzhodni polovici Slovenije, ki so vzele tudi dve mladi življenji. Konec oktobra pa je neurje po prvih grobih podatkih na območju Poljanske doline povzročilo za več kot 30 milijonov evrov škode.