Slovenija se bo ustrezno odzvala na namere Avstrije, da omeji pritok migrantov, in bo kmalu začela na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško, je v pogovoru za STA napovedal premier Miro Cerar. Slovenija namreč ne more pristati na to, da bi se v državi naenkrat zaustavilo veliko število beguncev, poudarja Cerar in svari pred ksenofobijo.
Prihodnji tedni bodo za reševanje migrantske krize ključni, države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok migrantov, to pa je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno, je dejal. Slovenija je dolžna varovati schengensko mejo ter jo učinkovito nadzirati. "To pomeni, da bomo morali v prihodnjih tednih in mesecih nadzor še okrepiti, še zlasti, ker so se kapacitete držav, ki so nad nami, bistveno zmanjšale," je dejal pogovoru za STA.
Kot je povedal, je bila Slovenija obveščena o namerah Avstrije, da omeji pritok migrantov, in se bo ustrezno odzvala. "Ne bomo pasivni, temveč bomo kmalu začeli na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško," je dejal.
"Če bomo v dogovoru z drugimi državami južno od nas solidarni in uspešni, Avstrija ne bo imela resne potrebe, da bi bistveno zaostrovala nadzor na mejah in to je tudi namen iskanja skupne rešitve, torej da se ohrani schengen in da se ne povzroča gospodarske škode in škode v meddržavnih odnosih," pravi.
Predlaga okrepljen nadzor na makedonsko-grški meji
O reševanju migrantske krize bodo voditelji članic unije znova govorili prihodnji teden v Bruslju. Cerar je pred vrhom previden, si bo pa še naprej prizadeval za skupno rešitev. "Še vedno verjamem, da je možno, da kot EU skupaj storimo tiste korake, ki bodo pomenili uspešen nadzor na zunanjih mejah, da zaustavimo nelegalne migracije, obenem pa Evropa mora biti in je sposobna sprejeti tiste, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito in pomoč."
V tej luči je, kot je dejal, podal predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji, ki bo tudi tema pogovorov ob zasedanju Evropskega sveta.
Namen predloga je po eni strani zavarovati Zahodni Balkan pred konflikti, po drugi strani pa zmanjšati dotok nelegalnih migracij v Slovenijo in Avstrijo, je dejal in dodal, da bi na ta način Slovenija lahko učinkovito nadzirala schengensko mejo in zato ne bi bilo treba vzpostavljati mejnega nadzora severneje.
"Kajti če se začnejo postavljati meje, to ni samo konec schengna, ampak je tudi element razkrajanja EU, oteženo bo gospodarsko sodelovanje, pride lahko celo do konfliktov," je opozoril.
V Evropi je po njegovih besedah dozorela zavest o tem, da je nujno izboljšati nadzor na zunanjih mejah, hkrati pa je postalo jasno, da Evropa ne bo mogla več sprejemati nelegalno prispelih migrantov.
"To bi ogrozilo ne samo naše sobivanje, ampak tudi njih, saj jim ne moremo zagotoviti človeškega dostojanstva," je dejal in opozoril na omejene integracijske zmožnosti evropskih držav.
'Slovenija mora tistim, ki potrebujejo pomoč, pomagati'
Enako velja za Slovenijo, pravi, po eni strani mora varovati schengensko mejo in preprečevati nelegalne vstope migrantov, po drugi strani pa mora tistim, ki pomoč potrebujejo, pomagati.
Kot je poudaril, Slovenija ostaja solidarna, zavezala se je, da bo po načelih relokacije in preselitve vzela določeno število migrantov. A, kot je opozoril, ne bo mogla v zelo kratkem času vzeti vseh, saj je dnevno soočena z velikim številom migrantov v tranzitu.
Ob nastopu migrantske krize lani jeseni je bilo sodelovanje s Hrvaško zelo težavno, a se je po Cerarjevih besedah zdaj, po nastopu nove vlade v Zagrebu, izboljšalo.
Sodelovanje s Hrvaško je sicer, kot je izpostavil Cerar, ključno pri reševanju migrantske krize in veseli ga, da Zagreb podpira njegov predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji.
Ne zdi pa se mu sprejemljiv predlog, da bi begunce vozili neposredno z makedonske na avstrijsko-slovensko mejo, o čemer je ta teden govoril šef hrvaške policije. Kot je dejal premier, bi bilo to v nasprotju s pravno ureditvijo.
Okrepitev sodelovanja med državama, ne le glede migracij, ampak širše, je bila tema pogovora z novim hrvaškim premierjem Tihomirjem Oreškovićem, ki je Slovenijo obiskal kot prvo državo po prevzemu položaja.
"Izrazila sva željo, da ob tem, da se bo treba v prihodnje lotiti tudi reševanja odprtih vprašanj, državi najdeta čim več stičnih točk, kjer lahko dobro sodelujemo," je dejal Cerar, ki Oreškovićev obisk vidi kot pozitiven začetek sodelovanja.
Varnost v državi se ni poslabšala. Cerar svari pred ksenofobijo
V pogovoru je premier Cerar izpostavil tudi, da se Slovenija že več mesecev sooča z migrantsko krizo, kljub temu pa se varnost v državi ni poslabšala.
Seveda prihaja do določenih motenj na območjih ob meji, ki pa se jih vlada trudi sanirati, tudi z odškodninami za kmete in druge, ki so bili prizadeti zaradi postavitve ograje na meji s Hrvaško, je dejal.
Je pa posvaril pred ksenofobijo. "Nikakor ne sme prevladati prepričanje, da so migranti avtomatično nevarni ali teroristi, veliko ljudi prihaja iz resnične stiske, nekateri v strahu za golo življenje," je dejal.
Nerazumljivo pa se mu zdi, da skušajo nekateri iz migrantske krize nabirati politične točke, in to v času, ko je svet zaradi številnih kriz na trhlih temeljih.
"Tisti, ki želijo umetno ustvariti vzdušje sovražnosti, nestrpnosti ali strahu, delajo proti državi Sloveniji in njenim državljanom, takšno spodbujanje sovražnosti pa ima samo en namen, to je politično spet spreti Slovence in jih spraviti v ideološki boj," je dejal.
Pri tem je izpostavil primer Kidričevega, kjer želi notranje ministrstvo v starem vojaškem objektu, ki je izven naselja, poskrbeti za začasno namestitev večjega števila beguncev, če bi bilo to nujno potrebno. To niti približno ne bi bila obremenitev za občino, a so se kljub temu dogajali agresivni protesti, je dejal premier.
Vlada se po njegovih besedah na nestrpnost odziva odločno in z argumenti, ne pa agresivno, "kajti če bomo spodbujali agresivnost ali celo primitivnost in laži, bomo tonili v smer, v katero smo že šli pred nekaj leti."
Izstop Velike Britanije iz unije?
Tema vrha EU prihodnji teden bo poleg migracij tudi možnost izstopa Velike Britanije iz unije, t. i. brexit. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pripravil predlog, ki odgovarja na zahteve Londona, in premier Cerar ga vidi kot "dobro podlago za zbližanje stališč".
Dejal je, da si Slovenija želi močne Evrope z močno Veliko Britanijo in se bo zavzemala za to, da se skuša poiskati skupen jezik. "Vendar ne za vsako ceno, kajti skupne temeljne evropske vrednote je treba ohraniti," je poudaril Cerar.
Pojasnil je, da je Slovenija zadržana do tega, da bi v preambuli temeljnega akta EU razvrednotili besedno zvezo o prizadevanju za vedno tesnejšo unijo, podpira pa zamisli, ki vodijo k večji konkurenčnosti EU, ter tudi uveljavitev večje vloge nacionalnih parlamentov, pri čemer je treba paziti, da zaradi tega ne bi prišlo do disfunkcionalnosti evropskih institucij.
Slovenija po Cerarjevih besedah tudi ne nasprotuje večjemu upoštevanju članic EU, ki niso članice območja evra, "vendar ne bomo privolili v veto na odločitve evroskupine."
Glede najbolj občutljive teme, to je omejevanja dostopa do socialnih ugodnosti v Veliki Britaniji za državljane drugih članic EU, pa slovenski premier opozarja, da je prost pretok ljudi ena temeljnih svoboščin EU.
"Zato bi na začasne ali minimalne omejitve pristali samo, če bi veljale za vse enako ter ne bi ogrožale interesov Slovenije," je v pogovoru še dejal premier Cerar.
