Dosedanje kadrovanje vlade je potekalo v skladu z zakonom in v skladu z načeli, ki "smo jih kot stranka in kot koalicija" vedno zagovarjali, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje povedal premier Miro Cerar. Kot je dejal, se trudijo, da na mesta imenujejo kompetentne in visoko usposobljene kadre.
Vodjo poslanske skupine SDS Jožeta Tanka je namreč v okviru vprašanj, ki jih danes premierju in ministrom postavljajo poslanci, zanimalo, zakaj je premier, ki je pred volitvami poudarjal etičnost, spoštovanje pravne države ter ničelno stopnjo tolerance do korupcije, spremenil svoja stališča in menja ljudi, ki jim je ne očita kršenja zakonov, neetičnosti ali koruptivnosti. Na drugi strani pa vlada po navedbah Tanka na položaje imenuje tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev ali pa so prepoznane kot "serijski kršilci zakonov".
Pri slednjem je Tanko omenil pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je nekoč vodil Komisijo za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče RS pa je za tisto obdobje ugotovilo, da je bila pri poslovanju komisije kršena vrsta zakonov in uredb.
Kot je v odgovoru pojasnil Cerar, je šlo v začetnem odboju vlade večinoma za zamenjave na mestih, ki so vezana na mandat funkcionarja. Tu so, kot je dejal, obseg mest v kabinetih ministrstev in kabinetu vlade najprej zmanjšali s šest na pet, nato pa kadrovali tako kot vsaka vlada do zdaj.
Tudi pri ostalih kadrovanjih so po njegovih besedah zelo pazili, da ne bi šli "v neko nerazumno kadrovanje" in ne bi menjali kompetentnih in zanesljivih ljudi. "Zato smo opravili le nujne menjave tam, kjer smo ocenili, da je to nujno potrebno za normalno delovanje vlade in koalicije," je dejal.
Glede zamenjave generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja je Cerar spomnil, da je Veniger sam dejal, da zamenjavo doživlja kot korektno. Tudi zamenjava načelnika Generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča se premierju ne zdi sporna, saj da je bila izvedena na Božičevo željo, da odide na drug položaj v tujini.
Za Klemenčiča pa je Cerar poudaril, da je natančna preučitev dokumentacije, to je tako poročila računskega sodišča kot odgovora na poročilo, pokazala, da je več kot 90 odstotkov nepravilnosti Klemenčič na čelu KPK podedoval od svojega predhodnika. Tudi preostale nepravilnosti naj bi bile le učinki nepravilnosti iz preteklosti.
Temu je Tanko oporekal in opozoril, da del nepravilnosti izvira tudi iz časa, ko je KPK vodil Klemenčič. Pri tem je omenil opremljanje prostorov KPK, za katero je računsko sodišče ugotovilo vrsto nepravilnosti.
Ker z odgovorom Cerarja ni bil zadovoljen, je Tanko predlagal, da DZ o odgovoru premierja opravi splošno razpravo.
Cerar: Nihče ne prodaja Darsa
Navedbe, da vlada prodaja Družbo za avtoceste v RS (Dars), po zagotovilih Cerarja ne držijo. V odgovoru na vprašanje Luka Meseca (ZL) je zagotovil, da "nihče ne prodaja Darsa". Vlada po njegovih besedah o tej možnosti niti ni razpravljala, čeprav bi bilo treba premisliti o razpolaganju z nekaterim premoženjem Darsa.
Mesec je v vprašanju premierju izpostavil nedavno poročanje tednika Mladina, da je bila ustanovljena posebna delovna skupina za Dars, katere namen naj bi bil tudi priprava scenarija oddaje avtocestnega upravljavca v koncesijo. Meseca je zanimalo, ali to pomeni, da vlada prodaja Dars.
Cerar je zavrnil navedbe o privatizaciji Darsa in dejal, da bi bil, če bi bilo to res, tudi sam zaskrbljen. "Darsa nihče ne prodaja, za to ni nobene zakonite podlage, niti ni o tem razpravljala vlada," je zagotovil.
Pojasnil je, da je prejšnja vlada sicer res oblikovala posebno koordinacijsko skupino, ki se je neformalno lotila preučitve nadaljnjega razvoja Darsa. To je bilo po njegovem mnenju smiselno, saj tudi Dars potrebuje dolgoročno vizijo, med preučevanimi možnostmi pa je bil naveden tudi scenarij privatizacije. "Od tu dalje pa zadeva ni šla," je dejal v odgovoru na vprašanje poslanca.
Vlada bo, kot je dejal, oblikovala strategijo upravljanja državnih naložb, proti koncu leta pa bi lahko na seji vlade že imeli njen okvirni osnutek. Ob tem pa je Cerar ponovil, da po njegovem mnenju pomembnejši infrastrukturni objekti ne morejo biti predmet privatizacije. "Velik del premoženja, s katerim razpolagamo preko Darsa, lahko štejemo kot temeljno infrastrukturo," je pojasnil.
Ob tem pa je dejal, da Dars sicer razpolaga z nekaterim nenavadnim razpoloženjem, saj je moral za širjenje in obnovo avtocest zgraditi marsikaj, tudi osnovno šolo, ki je sedaj v njegovi lasti. "Ugotoviti je treba, ali je to smiselno," je dejal. Ob tem pa je ponovil, da SDH za kakršnokoli razpolaganje s kapitalsko naložbo potrebuje soglasje DZ.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.