Cerar odgovoril na očitke Juglanda, sodišče medtem dopustilo referendum o migrantskem centru v Beli Krajini

Premier Miro Cerar je odgovoril na pismo generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda, ki je minuli teden v pismu Cerarju ocenil, da slovenska novela sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. 

Cerar meni, da bodo glede novele zakona o tujcih našli rešitev, ki je skladna z mednarodnimi in ustavnimi standardi. A je prepričan, da ne mednarodno pravo ne ustava Slovenije ne moreta zavezati k nemogočemu in da se nobena mednarodna konvencija ali ustava ne moreta razlagati tako, da bi bile ogrožene človekove pravice ali varnost.

"Če države severno od nas, ki imajo bistveno večje kapacitete, postavljajo tehnične ovire, je jasno, da mora tudi Slovenija zavarovati človekove pravice svojih državljanov in migrantov," je dejal. Po njegovih besedah države severno od nas zapirajo meje in Slovenija je država, ki ima dotok ilegalnih migracij z vseh strani, kljub temu pa še vedno humano in solidarno ravnamo z begunci. Ob tem je ponovno izrazil željo, da bi čim prej uveljavili skupno evropsko politiko glede migracij.

Cerar je Jaglandu v pisnem odgovoru pojasnil razmere v Sloveniji in ga spomnil na soočanje Slovenije z izjemno velikim migrantskim valom v letu 2015, ko je naša država obvladala razmere zelo humano in obenem zagotovila tudi varnost.

V pismu je opozoril, da je Slovenija pri begunskih tokovih v specifičnem položaju, saj so države severno od nas zaostrile nadzor na meji in napovedujejo zapore. To bi lahko povzročilo, da Slovenija ob dotoku ilegalnih migracij postane žep, zato morajo po Cerarjevih navedbah pravočasno sprejeti ukrepe za zavarovanje ljudi. Je pa premier v pismu tudi zagotovil, da bo Slovenija še naprej ravnala humano, spoštovala človekove pravice in demokratične vrednote.

Izpostavil je še, da Slovenija najbolj resno jemlje zavezo, da po kvotah sprejema begunce. "Smo odprta država, a nikakor ne moremo dopustiti, da bomo kot država z dvema milijonoma prebivalcev zaradi zapor meja severnih držav in morebitnega novega migrantskega vala postali žep, varnostno ogroženi," je poudaril.

Ponovil je, da z novelo zakona o tujcih šele ustvarjajo pravno podlago za ukrepe, ki bi jih v izjemnih razmerah na področju migracij, ko bi bila ogrožena varnost, potrdil DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Po njegovih besedah so pri pripravi novele angažirali mednarodne in ustavne strokovnjake.

Begunci v Sloveniji ne bodo zmrzovali in ostali brez medicinske oskrbe

Kot je poudaril Cerar, ne bo dopustil, da bi se v Sloveniji dogajalo to, kar se v nekaterih drugih državah, ko begunci v težkih zimskih razmerah ostajajo zunaj, zmrzujejo, so brez medicinske oskrbe in so ogrožena njihova življenja.

Na vprašanje, zakaj v teh izjemnih razmerah, ob kakršnih bi v skladu z novelo o tujcih sprožili posebne ukrepe, ne bi razglasili izrednega stanja, je Cerar med drugim spomnil, da se tako stanje po ustavi razglasi, ko je ogrožen obstoj države. Zaradi migracij še ni ogrožen obstoj države, lahko pa nastanejo hude varnostne težave, je pojasnil.

"Tega ne bom dovolil. Želim, da naši državljani živijo v varni državi, da jih ni strah in da obenem sprejemamo tiste prosilce za azil, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, " je poudaril. Obenem pa je ponovil, da si prizadeva za strpnost do vseh, tudi pri vprašanju migracij.

Po njegovem mnenju sicer nekateri v Sloveniji tudi migrantski problem zlorabljajo za hujskanje zoper migrante in ustvarjanje mentalitete strahu, proti čemur se bo boril. A da bodo lahko v strpni politiki uspešni, morajo imeti po njegovih besedah ustrezno integracijsko politiko.

Cerar je bil sicer po obisku v azilnem domu zadovoljen, da so v azilu primerno obravnavani, da Slovenija skrbi za prosilce za mednarodno zaščito ter jim zagotavlja človeške pogoje za začasno ali trajno prebivanje v naši državi. Če bodo predstavniki Sveta Evrope želeli, so po njegovih besedah dobrodošli, da se prepričajo, kako Slovenija odgovorno, strpno in humano ravna z begunci. 

DZ bo sicer glede novele zakona o tujcih odločal po nujnem postopku na seji, ki se bo začela prihodnji ponedeljek. Pristojni odbor DZ bo zakon obravnaval v petek. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks pa je pisal predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. V Brglezovem kabinetu so dejali, da pismo še preučujejo in ga tako še ne komentirajo.

 Upravno sodišče dopustilo referendum o migrantskem centru v Beli Krajini

Upravno sodišče je v upravnem sporu Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini in črnomaljske občine razsodilo v prid iniciativi in tako dopustilo referendum o migrantskem centru v Beli Krajini. Med drugim je upravno sodišče poudarilo je, da je pobuda za razpis referenduma ustavna pravica državljanov.

V civilni iniciativi pozdravljajo odločitev sodišča in pozivajo občane, naj se referenduma, ko bo razpisan, zagotovo udeležijo, je v imenu civilne iniciative zapisala Maja Kocjan.

Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini je sodbo upravnega sodišča prejela danes. V tožbi so nasprotovali odločitvi črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič, s katero je ta zavrnila možnost, da občani na referendumu odločijo o tem, ali v svojem okolju dopustijo kakršen koli center v povezavi z ilegalnimi migranti, je v imenu civilne iniciative zapisala Maja Kocjan.

"V civilni iniciativi smo bili ves čas trdno prepričani, da je bilo županjino ravnanje nedopustno in samovoljno. Upravno sodišče pa je zdaj pritrdilo našim navedbam in odločilo, da je bila županjina odločitev nezakonita," je navedla. Ocenila je, da je županja nezakonito ravnala tudi s tem, ko je pobudo za razpis referenduma kot nedopustno in neutemeljeno zavrnila zgolj z obvestilom.

Pobuda za referendum je bila pripravljena v skladu z zakonom in statutom občine, kar je po navedbah civilne iniciative naknadno ugotovilo tudi upravno sodišče, je dodala Kocjanova. Zoper sodbo upravnega sodišča pritožba ni več mogoča, kar po navedbah Kocjanove pomeni, da bodo prebivalci Črnomlja lahko na referendumu odločali o tem, ali bodo dovolili postavitev kakršnega koli centra za ilegalne migrante v svoji občini.

"S svojim ravnanjem je županja tako želela delovati samovoljno in protizakonito ter preprečiti, da o tako pomembnem vprašanju, ki bo vplivalo na kakovost življenja vseh nas, odločimo občanke in občani sami. To je nedopustno in nesprejemljivo. Prav tako je s svojim ravnanjem obremenila občinski proračun, saj bo vse stroške tožbe morala pokriti občina," je še zapisala Kocjanova.

Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini se je konec decembra na upravno sodišče pritožila zoper sklep črnomaljske občine, s katerim je zavrnila pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o postavitvi migrantskega centra v Črnomlju. Županja Čemas Stjepanovičeva je dejala, da bo odločitev sodišča komentirala, ko jo bo preučila.