Vlada je nacionalni reformni program (NRP) in program stabilnosti sprejela soglasno, s popolnim sporazumom glede ciljev in ukrepov, je po seji vlade dejal premier Miro Cerar in dodal, da gre za še en enoten korak, usmerjen v izhod iz krize. "Naredili smo velik napor, da uskladimo različne cilje, ki pa so neka celota in kot celota lahko Slovenijo popeljejo na pot trajnostnega razvoja in dolgoročne uspešnosti," je zatrdil.
Ob sprejemu NRP in programa stabilnosti je vlada danes potrdila še akcijski načrt, ki pomeni seznam prioritetnih ukrepov posameznih ministrstev. Cerar je spomnil, da so te ukrepe oblikovali že januarja, projekti pa so se ves čas izvajali. "Danes smo ta dokument usklajeno z NRP in programom stabilnosti samo potrdili in nadaljujemo s prioritetnimi aktivnostmi," je pojasnil. Dodal je še, da poleg prioritet iz akcijskega načrta vlade ministrstva normalno izvajajo tudi vse druge aktivnosti, ki so navedene v koalicijskem sporazumu in s katerimi se odzivajo na aktualne potrebe in razmere.
Mramor: Prepozno vstopamo na trg dela in prezgodaj izstopamo iz njega
Minister za finance Dušan Mramor je izpostavil strukturne reforme, ki so predvidene v NRP. "Ključna dva poudarka pri strukturnih reformah sta pospešitev gospodarske rasti in povečanje konkurenčnosti ter produktivnosti, po drugi strani pa tudi javnofinančna konsolidacija," je povedal.
V NRP je zato predvidenih več različnih reform. Vlada si bo prizadevala za zmanjševanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja. Del sprememb se tu nanaša tudi na področje pravosodja, ki naj bi po Mramorjevih besedah prav tako prispeval k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju.
Vlada namerava prestrukturirati tudi davčni sistem, da bo bolj konkurenčen, predvidevajo deregulacijo dejavnosti in poklicev, da bo sistem manj tog, okrepiti pa želi tudi kakovost javnih naložb v raziskave in razvoj. "To je ključno področje za povečanje vložka znanja v proizvode in storitve ter s tem povečanje konkurenčnosti," je pojasnil minister.
Vlada si bo prizadevala tudi za učinkovito upravljanje državnega premoženja s premišljeno privatizacijo, preučila pa bo tudi obstoječe spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti ljudi. "Problem v Sloveniji je, da prepozno vstopamo na trg dela in iz njega prezgodaj izstopamo, zato je del aktivnega prebivalstva premajhen," je opozoril Mramor.
Vlada namerava krepiti tudi fiskalno odgovornost. Fiskalni okvir je določen v programu stabilnosti za naslednja štiri leta, pri čemer mora država slediti pravilom EU - paktu stabilnosti in rasti ter fiskalnemu paktu. Država bo vsako leto nekoliko znižala strukturni primanjkljaj, leta 2020 pa naj bi strukturno izravnali javne finance.
Potem ko naj bi država letos javnofinančni primanjkljaj znižala z lanskih 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 2,9 odstotka BDP, naj bi v letu 2016 npr. dosegla primanjkljaj, ki ustreza izboljšanju strukturnega salda za 0,6 odstotka BDP, so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Doslej se je za prihodnje leto govorilo o primanjkljaju v višini 2,4 odstotka BDP.
Ob tem je Mramor znova spomnil, da želijo dolgoročno spremeniti strukturo javnih izdatkov, ki jih bodo prilagajali. Precej ukrepov, ki so jih po izbruhu finančne in gospodarske krize sprejeli kot kratkoročne, bodo zdaj spremenili v dolgoročne, namesto tistih, ki jih bodo sprostili, pa bodo sprejeli druge ukrepe, ki bodo imeli enak učinek. Obseg finančnega učinka kriznih ukrepov bi tako tudi v prihodnjih letih ostal nespremenjen.
Vlada bo v okvirih, opredeljenih v programu stabilnosti, do konca septembra pripravila proračuna za leti 2016 in 2017. "Lahko da bo prišlo še do kakšnih sprememb, če bodo jesenske napovedi precej drugačne kot spomladanske, vendar je to ta ključni okvir, v katerem bo Slovenija poslovala v prihodnjih štirih letih," je dejal.
Katere ukrepe bodo spremenili v dolgoročne, katere pa bodo nadomestili z drugimi, Mramor znova ni natančno pojasnil. "To bo določeno znotraj pogajanj o proračunu, je pa osnovno načelo to, da obseg zmanjšanja javnofinančnih izdatkov, ki je potreben zaradi zmanjšanja obsega BDP v krizi, pač mora ostati," je opozoril.
Vlada je v programu stabilnosti opredelila predvideno višino javnofinančnih odhodkov in prihodkov za naslednja štiri leta, javne finance pa naj bi uravnotežila v veliki meri tako, da z javno porabo ne bo sledila gospodarski rasti. Že samo s tem, da poraba ne sledi pričakovani rasti prihodkov, bi bil fiskalni napor dosežen, je pojasnil minister in dodal, da je tudi zato v NRP tak poudarek na ukrepih za gospodarsko rast.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.