Mandatar Miro Cerar je v državni zbor vložil listo ministrskih kandidatov, je potrdil predsednik DZ Milan Brglez. Vlado bo sestavljalo 16 ministrov, kar je tri več kot v vladi Alenke Bratušek.
Kljub temu, da je Cerar ob podpisu koalicijskega sporazuma z DeSUS in SD ocenil, da so vsi kandidati kompetentni in neoporečni, je njegova lista v zadnjem trenutku doživela popravek. Namesto Ervina Pfeiferja je namreč Cerar za vodenje gospodarskega resorja predlagal javnosti manj znanega podjetnika iz Krškega Jožefa Petroviča.
SMC je sicer zvečer na svoji spletni strani objavila pojasnilo, zakaj je na kandidatni listi Petrovič in ne Pfeifer. Kot so zapisali, je predsednik vlade Miro Cerar opravil številne pogovore z gospodarstveniki in drugimi strokovnjaki, da bi tako izbral najboljšega možnega kandidata za ministra za gospodarstvo.
Pri končni odločitvi je tehtal med Pfeiferjem in Petrovičem, "dvema izvrstnima strokovnjakoma in gospodarstvenikoma". Predsednik vlade se je odločil, da vodenje ministrstva za gospodarstvo zaupa Jožefu Petroviču, ki že več kot 30 let dela v gospodarstvu in ima izkušnje z vodenjem majhnih, srednjih in velikih podjetij, Ervin Pfeifer pa bo povabljen v krog strokovnjakov, s katerimi se bo predsednik vlade posvetoval pri posameznih strateških odločitvah s področja gospodarstva in financ, so zapisali.
V SMC vre?
Neuradno v samem vrhu stranke SMC precej vre, so poročali v oddaji 24UR. Oblikovali naj bi se dve liniji: ena naj bi bila Milan Brglez–Bojan Dobovšek, druga pa Miro Cerar–Simona Kustec Lipicer, ki naj bi brez širšega strankarskega soglasja sprejemala odločitve, pri čemer naj bi bili ostali odrezani od moči odločanja.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez neuradno tudi zato ni dovolil Cerarju, da se koalicijska pogodba slavnostno podpiše v parlamentu, kar je bilo v prejšnji vladah običajno in so jo zato morali podpisati v enem izmed ljubljanskih hotelov. Uradno sicer velja, da je hotel ločiti zakonodajno od izvršne oblasti.
Od informacij odrezani in razočarani nad ministrsko ekipo naj bi bili zlasti tisti, ki so leto dni skupaj s Cerarjem postavljali temelj stranke, zdaj pa jih ni nikjer. Neuradno se sliši, da Cerar preveč popušča lobijem, tudi nekaterim preoblečenim iz Zaresa in LDS-a, tudi poslanska skupina, naj bi se že delila na socialiste in liberalce.
ZL: V SMC imajo kadrovske težave
Opozicijska ZL še ne želi vnaprej soditi, ali so kandidati v redu ali ne. "Ključno je, kaj minister počne, ne pa, kdo je minister," je povedal vodja poslancev ZL Luka Mesec, a dodal, da gre za ministrsko ekipo, ki bo po vsej verjetnosti v veliki meri nadaljevala politiko vlad Janeza Janše in Alenke Bratušek. Da šele zdaj predstavljajo ministrsko ekipo, z izjemo kandidata za ministra za finance Dušana Mramorja, pa je znak, da dejansko niso imeli kandidatov in da jih iščejo šele sedaj, je ocenil Mesec. Meni, da imajo v SMC hude kadrovske težave.
Predsednica opozicijske NSi Ljudmila Novak pa je že napovedala, da stranka NSi liste ministrskih kandidatov ne bo podprla. A posameznikom, ki jih v stranki ne poznajo in imajo o njih še premalo informacij, čeprav "raznorazne informacije že krožijo", je po njenem mnenju treba dati priložnost, da se izkažejo. Kot je še ocenila, zdaj "vlada neka histerija" o novih obrazih, a sama meni, da morajo biti obrazi taki, da za njimi stojijo dobra dejanja in znanje.
Verjetna nova ministrska ekipa se je sestavljala precej skrivnostno, zato v NSi težko vnaprej ocenjujejo, kako se bodo ti ljudje izkazali pri vodenju svojih resorjev. Ob tem je Novakova poudarila, da za učenje ni veliko časa in da so skeptični do kandidatov, ki pa jih bolje poznajo, denimo Julijane Bizjak Mlakar in Milojke Kolar. Je pa, kot je pristavila, "zanimivo ime" zagotovo Goran Klemenčič, kandidat za pravosodnega ministra. Od njega v NSi pričakujejo, da bo kot najverjetnejši minister sprejel tiste zakone, s pomočjo katerih bomo lahko v Sloveniji "končno pometli s korupcijo".
Preberite, kdo so Cerarjevi kandidati:
Jožef Petrovič, kandidat za ministra za gospodarstvo
Je univerzitetni diplomirani ekonomist in je na zadnjih državnozborskih volitvah v Krškem kandidiral za poslanca SMC. Po lastnih navedbah je za njim 30 let aktivnega dela v gospodarstvu. Med drugim je bil izvršni direktor veleprodaje v Petrolu in predsednik uprave družbe Delo prodaja. Trenutno je direktor družbe Unichem.
Vesna Györkös Žnidar, kandidatka za notranjo ministrico
Je mariborska odvetnica, znana tudi kot zagovornica enega od obsojenih protestnikov z mariborskih vstaj. V državni politiki je sicer nov obraz, je pa članica izvršnega odbora SMC.
Stanka Setnikar Cankar, kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport
Doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica na ljubljanski fakulteti za upravo je bila med letom 1999 in 2005 tudi dekanja te institucije. Od leta 2000 je članica senata Univerze v Ljubljani, izkušnje ima tudi z gostovanj na tujih univerzah. Kot članica uredniških odborov sodeluje v strokovnih revijah doma in v tujini ter je glavna in odgovorna urednica revije Uprava. Od leta 2004 je članica upravnega odbora NISPACee.
Boris Koprivnikar, kandidat za ministra za javno upravo
Dolgoletni predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bil kandidat SMC v Škofji Loki na zadnjih parlamentarnih volitvah. Je soustanovitelj nacionalne točke za starejše MATIjA, Skupnost socialnih zavodov Slovenije pa je vodilni partner mreže. Od lani je tudi podpredsednik evropskega združenja direktorjev domov za starejše. V preteklosti je vodil Center slepih in slabovidnih Škofja Loka.
Peter Gašperšič, kandidat za ministra za infrastrukturo
Doktor gradbeništva je v preteklosti že delal na različnih ministrstvih. Leta 2003 se je zaposlil na ministrstvu za okolje in prostor, kjer je bil zadolžen za pripravo gradbenih tehničnih predpisov. Leta 2008 je na ministrstvu za promet nastopil funkcijo vodje sektorja za avtoceste, pozneje pa mesto v. d. generalnega direktorja direktorata za ceste. Leta 2010 je na ministrstvu za okolje in prostor postal namestnik generalnega direktorja direktorata za okolje, nato pa je zasedel stolček državnega sekretarja.
Violeta Bulc, kandidatka za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo
Po diplomi na fakulteti za elektrotehniko je odšla na magistrski študij v San Francisco v ZDA. Nato se je zaposlila v Silicijevi dolini, kjer je delala na postavljanju širokopasovnih omrežij. Pozneje je v Sloveniji ustanovila podjetje Vibacom in InCo gibanje, ki si za cilj zastavljata na inovativnosti in ustvarjalnosti temelječo družbo. Skladno s tem slovi tudi kot inovatorka. Je tudi članica izvršnega odbora SMC.
Irena Majcen, kandidatka za ministrico za okolje in prostor
Diplomirala je na ljubljanski biotehnični fakulteti. Na Upravni enoti Slovenska Bistrica vodi oddelek za okolje, prostor, promet in zveze. Majcnova je bila kot članica SLS dvakrat izvoljena za bistriško županjo, prvič na nadomestnih volitvah leta 2005. Leta 2010 je izstopila iz SLS, ker je SLS na županskih volitvah podprla Ivana Žagarja. V volilno tekmo se je podala s podporo DeSUS, vendar ji ni uspelo ostati na županskem stolčku. Tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah je kandidirala na listi DeSUS.
Julijana Bizjak Mlakar, kandidatka za ministrico za kulturo
Magistra poslovne politike in organizacije je bila na zadnjih državnozborskih volitvah izvoljena za poslanko na listi DeSUS, pred tem je bila občinska svetnica in podžupanja v Kamniku. Doslej se je ukvarjala predvsem z zdravstvom. Delovna mesta je med drugim zasedala v Zavarovalnici Triglav in v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici. Bila je pobudnica in soustanoviteljica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki je nasprotovalo privatizaciji in komercializaciji zdravstva.
Dušan Mramor, kandidat za ministra za finance
Je redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer med drugim predava finance. Bil je finančni minister med letoma 2002 in 2004, ko je med drugim izvedel davčno reformo, dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani med letoma 2007 in 2013 ter prvi predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Goran Klemenčič, kandidat za ministra za pravosodje
Javnosti je najbolj znan kot nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Vodil jo je ravno v času, ko je ta januarja 2013 objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki je najbolj obremenilo predsednika takrat najmočnejših strank, predsednika PS Zorana Jankovića in predsednika SDS Janeza Janšo. KPK je nato pripravila tudi nabor po njihovem mnenju nujnih ukrepov za boj proti korupciji, a ker se po mnenju senata ni nič spremenilo, so konec novembra lani tudi podali svoj odstop. Klemenčič, diplomirani pravnik z magisterijem s Harvarda, je pred vodenjem KPK deloval kot državni sekretar na notranjem ministrstvu in predaval na Fakulteti za varnostne vede.
Milojka Kolar, kandidatka za ministrico za zdravje
Po poklicu je univerzitetna diplomirana pravnica, ki je svojo kariero gradila tudi v nekdanji Službi družbenega knjigovodstva (SDK). Od 1. julija 1996 do 30. junija 1997 je vodila Davčno upravo RS. Bila je tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance v času, ko ga je vodil Dušan Mramor. Leta 2012 je prevzela vodenje Vzajemne, a je bila po dobrem letu na čelu zavarovalnice razrešena.
Janko Veber, kandidat za ministra za obrambo
Donedavni predsednik državnega zbora in univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva se po 18 letih sedenja v poslanskih klopeh seli v vlado, kjer bo prevzel obrambni resor. V dosedanjih mandatih je bil član parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbora za okolje in prostor, odbora za promet ter ustavne in mandatno-volilne komisije. Veber ima tudi dolgoletne županske izkušnje, Občino Kočevje je vodil od leta 1994 do 2010.
Karl Erjavec, kandidat za zunanjega ministra
Zunanji minister je bil že v dveh predhodnih vladah – Alenke Bratušek in pred tem v vladi Janeza Janše. V Janševi prvi vladi (2004–2008) je bil obrambni minister, v vladi Boruta Pahorja pa okoljski minister, dokler ni moral leta 2010 oditi zaradi poročilo računskega sodišča, ker ni odpravil nepravilnosti glede ločenega zbiranja odpadkov – oziroma, kot sam pravi, zaradi "kant". Pred tem pa je bil na ministrstvu za pravosodje tudi državni sekretar. Stranko DeSUS vodi od leta 2005.
Anja Kopač Mrak, kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Omenjeno ministrstvo vodi že v odhajajoči vladi Alenke Bratušek. Pred tem je bila državna sekretarka na ministrstvu, ko je tega vodil Ivan Svetlik. Je zunanja sodelavka na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je nosilka predmetov evropska socialna politika in sociologija socialne politike.
Dejan Židan, kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V odhajajoči vladi Alenke Bratušek vodi ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kmetijski resor je vodil že v letih 2010–2012 v času vlade Boruta Pahorja, ko je na položaju nasledil Milana Pogačnika. Pred vstopom v politiko je bil med drugim predsednik uprave Skupine Panvita. Je tudi predsedujoči stranki SD, saj je zaradi slabih volilnih rezultatov na evropskih volitvah kot njen predsednik odstopil Igor Lukšič.
Gorazd Žmavc, kandidat za ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu
Položaj vodi že v ekipi Alenke Bratušek. Prevzel ga je februarja, ko se je morala zaradi strankarskih usklajevanj od položaja posloviti Tina Komel. Pred tem je politično deloval zgolj v stranki DeSUS oziroma v lokalnem okolju. Na svojem ministrskem položaju se je zavzemal predvsem za krepitev gospodarskega sodelovanja z zamejci oz. Slovenci po svetu.
KOMENTARJI (1774)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.