Kolar Celarčeva zdravniškim organizacijam sporoča, da ne namerava oditi

V zdravniških organizacijah so kritični ob delnih posegih v zdravstveno zakonodajo. Prepričani so, da Slovenija potrebuje celovito reformo, kritični so še do drugih potez ministrstva. Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc izrekajo nezaupnico; od predsednika vlade Mira Cerarja bi bilo po njihovem mnenju modro, da bi jo zamenjal.

Če Cerar ministrice ne bo zamenjal, pričakujejo njegov odstop, je na današnji skupni izjavi vseh zdravniških organizacij dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.

V zdravniških organizacijah ministrici očitajo, da se ne želi spopasti s pravimi dilemami slovenskega zdravstva, kot je ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, potreba po novih finančnih virih ali ureditev košarice pravic, ter da se ne želi soočiti s spremembo statusa javnih zdravstvenih zavodov, korupcijo in še čem.

Razmere v slovenskem zdravstvu so zaostrene in resne, je poudaril predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. "Sodeč po izjavah in delnih ukrepih v zakonodaji je ministrstvo za zdravje odstopilo od reševanja ključnih dilem slovenskega zdravstva. Namesto resne reforme že leto analiziramo slovensko zdravstvo, ki se medtem sooča s številnimi in vse težjimi problemi, ki jih ministrica ne želi videti. Dovolj je rezanja trakov in zidalnih posegov v bolnišnice. Čas je za soočanje z resnimi težavami v njih," meni Možina.

Izpostavil je "razmere na otroški srčni kirurgiji, kadrovski kolaps mariborskih anesteziologov, vse daljše čakalne dobe, nespodobne cirkuse okoli kadriranja vodstvenih kadrov v največji slovenski zdravstveni ustanovi in obglavljenje še nekaterih največjih zdravstvenih ustanov". Našteto po prepričanju Možine ne dopušča ministričinih ocen, da je naše zdravstvo tako dobro, da nam ga zavidajo najrazvitejše države v Evropi.

Kritični so do novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po njihovem prepričanju kriminalizira zdravnike zasebnike, ter do zakona o zdravstvenih delavcih. Slednji je po njihovem prepričanju grob poseg v zdravniško avtonomijo in grob poseg v regulacijo nosilnega poklica v zdravstvu.

Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, pediatrinja koncesionarka Helena Mole, je opozorila, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo pripravljajo na ministrstvu in naj bi jo sicer predstavili prihodnji teden, le delno ureja koncesije. Tudi zdravniki so po njenih besedah mnenja, da so popravki potrebni, a ti naj se pripravijo v okviru celovite zdravstvene reforme, kjer bodo vse stvari postavljene na svoje mesto.

Moletova je poudarila, da je glede podeljevanja koncesij že zdaj "vse lepo urejeno v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu" in v mnogih občinah tudi ravnajo skladno s tem. Glede omejevanja trajanja koncesij je poudarila, da je na nekaterih "finančno manj zahtevnih" področjih omejevanje trajanja koncesije manj pomembno, tako je tudi sama koncesijo za področje pediatrije z Mestno občino Ljubljana podpisala za dobo 15 let. Problematična pa je na področjih, kjer so potrebna velika vlaganja koncesionarja v opremo in prostore, je opozorila.

Cilj zakona, kot je zdaj pripravljen, je po oceni Moletove pravzaprav ta, da bi koncesionarji postopno ugasnili.

Kolar Celarčeva ne namerava oditi

Kolar Celarčeva z ministrskega mesta kljub pozivom zdravniških organizacij ne namerava oditi. Predmet spora med ministrstvom in organizacijami je po njenem že koalicijska pogodba, ki zagovarja javno zdravstvo, medtem zdravniške organizacije podpirajo le spremembe, ki gredo v smer privatizacije zdravstva.

Od tod izvira temeljno nesoglasje zdravniških organizacij z dosedanje politiko, meni ministrica, prepričana, da dela dobro. Odstopila pa bo takrat, ko bo vlada spremenila svoj koncept in se umaknila od stremljenja k javnemu zdravstvu.

Spomnila je tudi, da zdravniška zbornica kot eden od partnerjev pri usklajevanju zakonodajnih predlogov zavrača to sodelovanje. V zadnjih dneh je tako zbornica zavrnila sodelovanje pri pripravi zakona o zdravstvenih delavcih in zakona o zdravilstvu. Ravno danes so jim iz zbornice sporočili, da njuna člana v skupini za pripravo zakona o zdravilstvu ne bosta več sodelovala. Prav tako zbornica ne izpolnjuje zakonsko predvidenih obveznosti, dodaja ministrica.

Kot je povedala, je takoj, ko je izvedela za kadrovske težave anesteziologije mariborskega kliničnega centra, zbornico pozvala, naj opravi izredni strokovni nadzor. Po njenih informacijah zbornica z njim še ni začela. Prav tako je ministrstvu ob povečanju specializantskih mest za anesteziologijo naletelo na "nerazumno neprijazen odziv zdravniške zbornice".

Hitrejše priznavanje kvalifikacij tujim zdravnikom je ravno tako naletelo na cehovsko nasprotovanje, je naštevala ministrica. Sprašuje se namreč, ali vsi v zdravstvenem sistemu delajo v dobro bolnikov.

Zato je prepričana, da je skrajni čas za temeljit razmislek o pooblastilih in aktivnostih zdravniške zbornice "tudi v luči primerov, kot so bili Nekrep, otroška srčna kirurgija, problematika specializantskih delovnih mest in potrebnih strokovnih nadzorov".

Izjava Kuštrina, da je na nek sestanek poslala drugorazredne uradnike, se ji zdi skrajno neprimerna in po njenem pove več o osebi, ki jo je izrekla, kot pa o njenih sodelavcih.

Se pa z njim strinja, da je treba reorganizirati vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Te ukrepe že predvidevajo v resoluciji, ki je pravkar v vladni proceduri, je povedala.

Glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v pripravi, ministrica sicer pojasnjuje, da preučujejo prejete pripombe, ki jih bodo tudi smiselno upoštevali. Že zdaj pa ministrica poudarja, da so koncesionarji pomemben del javne zdravstvene službe, ki pripomorejo k uspešnosti delovanja slovenskega zdravstvenega sistema.

Zato je namen sprememb zakona izboljšanje sistema, ki bo pripomogel k bolj transparentnemu podeljevanju koncesij v skladu z mrežo javne zdravstvene službe. In predlog novele prav v nobenem členu ne predvideva ukinitev koncesij, je še poudarila.

Znova grožnje s stavko

Po prepričanju predsednika prvega moža Fidesa Kuštrina je zdaj že jasno, da na ministrstvu ne mislijo narediti nič. "S standardi in normativi se nič ne zgodi, ne lotijo se zdravstvene reforme. To kaže na nepoznavanje, nesposobnost tako ministrice kot cele vlade, da bi kaj naredila," je ocenil Kuštrin. Če se stvari ne bodo obrnile tako, kot pričakuje zdravniški sindikat, Kuštrin ne izključuje protesta, prav tako ne stavke, kot je potekala leta 1996.

Kuštrin se je dotaknil tudi današnjega protesta policijskih sindikatov. Policistom je izrazil podporo. "Država, ki ne spoštuje tistih, ki skrbijo za varnost ljudi, in tistih, ki skrbijo za zdravje ljudi, ni država. Taki državniki pa je najbolje, da odidejo na smetišče zgodovine," je dejal prvi mož Fidesa.

Kritičen je bil tudi do ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki po njegovi oceni na področju javne uprave ni naredil popolnoma nič. Očita mu favoriziranje tistih poklicnih skupin, ki so številčnejše, ker "odločajo o volilnem rezultatu".

'Država je v velikih težavah, če bodo upokojenci reševali največje težave v slovenskem zdravstvu'

Možina in Kuštrin sta danes komentirala tudi zadnja kadrovska dogajanja na UKC Ljubljana. Glede imenovanja Brigite Čokl za vršilko dolžnosti generalnega direktorja je Možina ocenil, da "je država v velikih težavah, če bodo upokojenci reševali največje težave v slovenskem zdravstvu". Po njegovi oceni delanje "takega cirkusa pri izboru vodstvenega kadra meče res slabo luč na sposobnost upravljanja slovenskega zdravstva, da o državi niti ne govorim".

Kot pravi, zdravniške organizacije imajo kandidate, ki so sposobni in pripravljeni voditi tako institucijo, "a ne v sedanjem stanju popolnega nezaupanja v upravljanje zdravstva". Po njegovi oceni je nujna sprememba statusa javnih zavodov, saj politično kadriranje ni pravi način, ampak mora svet zavoda postati odločujoči pri izbiri direktorja.

Kuštrin pa pravi, da v sedanjem sistemu ne vidi "pametnega človeka, ki bi šel na tako tanek led". "Potrebne so korenite spremembe sistema financiranja in upravljanja zavodov. Bolnišnice pa so danes socialistične trdnjave, kjer nekateri ne delajo nič, drugi veliko, administrativno-tehničnega aparata pa je absolutno preveč," še pravi Kuštrin.

Erjavec: Očitno je čas napada na vlado

Zunanji minister Karl Erjavec je na zahteve zdravstvenih organizacij odgovoril ostro. "Očitno je čas frontalnega napada na vlado, poziv zdravstvenih organizacij je še ena od takih pobud," je ocenil. A ugotavlja, da mora biti vlada potrpežljiva, ministrica za zdravje pa mora uresničiti cilje, ki si jih je zadala, zlasti zdravstveno reformo.

Pritiski bodo po Erjavčevem mnenju ves čas prisotni, saj so bili tudi v času prejšnjih vlad pozivi po odstopih. To je nekaj, kar sodi v delo vlade, je spomnil.