"Izogibanje davkom je resen problem, s katerim se bo treba v prihodnje intenzivno ukvarjati," je dejal premier Miro Cerar po današnjem srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem v Bruslju.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je minuli teden javnosti razkril, kako se več sto multinacionalk že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu in si na ta način znižuje davke na dobičke, zaslužene v drugih državah. Efektivna davčna stopnja je bila zanje celo zgolj 0,25-odstotna, države, kjer dejansko služijo denar, pa niso dobile ničesar. Juncker je bil tedaj luksemburški premier.

"Vprašanje 'luxleaks', je resno vprašanje in morda tudi problem za Junckerjevo komisijo," je menil Cerar. Hkrati pa je dodal, da so sedaj na vrsti Evropski parlament, Evropska komisija in druge institucije, da preučijo to vprašanje. "Upam, da bodo našli resne rešitve za prihodnje in dali signal, da se je treba v prihodnje pravno in načelo ukvarjati s temi vprašanji," je še menil.

Schulz pa je dejal, da je glede davčnega in bančnega sistema v Luksemburgu opozarjal že med predvolilno kampanjo kot na enega največjih problemov v EU. Kot je dejal, zdaj čaka na rezultate preiskave, ki jo je sprožila tudi Evropska komisija, zato zadeve ne želi podrobneje komentirati. "A boj proti izogibanju davkom in nepoštena konkurenca med članicami EU sta za Evropski parlament že leta ključen element, s katerim si lahko EU povrne zaupanje državljanov," je še dejal Schulz in dodal, da se s tem dela velika škoda zaupanju v EU.

Evropska komisija je sicer že pred nekaj tedni začela temeljite preiskave davčnih poslov v Luksemburgu in še dveh državah. To delo sedaj nadaljuje nova komisarka za konkurenco, Danka Margrethe Vestager, ki bo zagotovila, da bodo luksemburški davčni posli v skladu z evropsko zakonodajo, sicer pa lahko od Luksemburga zahteva popravne ukrepe.

Sedanji luksemburški premier Xavier Bettel je že zanikal kakršne koli nepravilnosti. "Luksemburg se drži nacionalnih zakonov in mednarodnega pravnega reda," je zatrdil. Juncker na drugi strani molči; zaenkrat je zatrdil le, da se ne bo neposredno vpletal v preiskave, povezane z njegovo domovino.

V Evropskem parlamentu pa zahtevajo pojasnila, ali so te prakse v skladu z evropsko zakonodajo. Evropski socialisti zahtevajo posebno razpravo o tem na plenarnem zasedanju ta teden v Bruslju.

Schulz izpostavil pomen stabilnosti

Schulz je izrazil polno podporo Sloveniji in novi vladi ter izpostavil, da je v njihovem interesu, da sta država in vlada uspešni. "Potrebujemo stabilne vlade v stabilnih državah," je poudaril, saj je to ključno za zagon rasti, za delovna mesta in naložbe, ki jih članice nujno potrebujejo. Cerar je zatrdil, da bo kot premier storil vse za politično stabilnost v Sloveniji, saj Evropa resnično potrebuje stabilnost v vsaki državi in instituciji, da bo lahko uresničevala svoje ideale in cilje.

Oba sta poudarila pomen 300-milijardnega naložbenega načrta in da bi morala Evropska komisija čim prej predstaviti konkretne predloge. Cerar je dejal, da ima Slovenija več idej o konkretnih naložbah, in izrazil upanje, da se bo načrt začel izvajati zelo kmalu. Slovenski premier je Schulza obvestil o odločenosti Slovenije, da spoštuje evropska proračunska pravila, da nadaljuje fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, v dialogu s socialnimi partnerji.

Predsednik parlamenta je komentiral tudi slovensko komisarsko zgodbo. Cerar je tedaj odločno zavrnil nesprejemljiv ultimat evropskih socialistov, ki so ga pozivali, naj za komisarsko kandidatko izbere Tanjo Fajon. Schulz je o tem dejal, da je predlog kandidata privilegij članice, a da politične skupine v parlamentu lahko podajajo svoje politične komentarje. "Oboje je normalno," je dejal. Evropski parlament se po njegovih besedah ni vpletal v notranje pristojnosti vlade.

Cerarjev odziv Schulz razume kot odziv, namenjen posameznim političnim skupinam. Poudaril je tudi, da je Evropski parlament spoštoval predlog slovenske vlade in da so kandidatko obravnavali ustrezno ter da sta se tako parlament kot vlada držala svojih pristojnosti. 

Stoltenberg izpostavil dragocen prispevek Slovenije v Natu

Prispevek Slovenije v operacijah zavezništva je dragocen, igrala je pomembno vlogo v Afganistanu, še pomembnejšo pa v operaciji Kfor na Kosovu, cenim ta prispevek Slovenije k skupni varnosti, pa je po srečanju s Cerarjem poudaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ob tem je spomnil, da je Nato tu, da brani in ščiti Slovenijo, ter izpostavil zagotavljanje varnosti v slovenskem zračnem prostoru, kar je po njegovih besedah Natov izraz solidarnosti.

Stoltenberg in Cerar sta govorila tudi o investicijah v obrambo. Slovenija namenja za investicije le dva odstotka obrambnega proračuna, kar je najslabše od vseh zaveznic in daleč od Natovega cilja, po katerem bi bilo treba za investicije namenjati 20 odstotkov obrambnega proračuna.

V pogovoru z Junckerjem izpostavil protipoplavne ukrepe

V pogovoru z Junckerjem o načrtovanem 300-milijardnem naložbenem projektu pa je Cerar izpostavil nekaj konkretnih projektov, ki jih želi vključiti Slovenija. "Izpostavil sem ukrepe na področju preprečevanja poplav v Sloveniji," je poudaril Cerar. To je po njegovih besedah tudi infrastrukturno vprašanje, pri čemer bi lahko z evropskimi sredstvi veliko pripomogli k temu, da v prihodnje preprečimo takšne poplave in učinke drugih vremenskih neprijetnosti.

"Posebej sem izpostavil tudi velik pomen posodobitve železniškega sistema v Sloveniji. To bi imelo številne dobre učinke, tudi okoljevarstvene in gospodarske. Če bi bil zgrajen drugi tir, bi lahko povezali luko Koper s Srednjo Evropo," je prav tako poudaril Cerar. Ta projekt je po njegovih besedah pritegnil veliko zanimanje Junckerja.

Pri načrtih za posodobitev železniškega sistema je sicer po Cerarjevih besedah govora o različnih možnostih financiranja iz evropskih sredstev, ne samo v sklopu omenjenega naložbenega projekta. O obsegu sredstev je po njegovih navedbah prezgodaj govoriti. Ministrstvo za finance pripravlja predlog različnih investicijskih ukrepov, ki bi jih Slovenija predlagala Evropski komisiji, in skupna vrednost bi lahko bila devet milijard evrov. Premier ob tem poudarja, da gre za zdaj le za osnutke in ideje.

Ob tem je Cerar izpostavil, da je v pogovoru z Junckerjem nakazal, da je slovenska vlada ambiciozna, da želi preboj ter da želi z dodatnimi multiplikativnimi učinki prispevati k oživljanju gospodarstva in varstvu okolja.

Premier je povedal, da sta se z Junckerjem na kratko pogovarjala tudi o razmerah v Sloveniji, pri čemer je pojasnil, da se slovenski politični prostor stabilizira in da izvajajo vse ukrepe, ki zagotavljajo finančno konsolidacijo ter bodo prinesli stabilizacijo in izhod iz krize. Juncker je po njegovih besedah izrazil popolno razumevanje za te procese.

Pomembna tema v tem kontekstu so proračunski načrti evrskih članic, ki jih mora Evropska komisija oceniti do konca meseca. Cerar je danes ponovil, da od komisije pričakuje potrditev, da je slovenski finančni načrt za leto 2015 ustrezen. "Za zdaj ni nobenih signalov, ki bi kazali nasprotno," je dejal.

Premier je v povezavi s tem izpostavil, da želi biti Slovenija enakopravno obravnavana glede proračunskega primanjkljaja in drugih finančnih oziroma fiskalnih meril. "Ne moremo pristati na dvojna merila, da bi bile večje države obravnavane drugače kot manjše," je poudaril. Juncker je po njegovih besedah to sprejel z razumevanjem in zatrdil, da si bo tudi sam prizadeval za to, da dvojnih meril ne bo. "Bo pa prihodnost pokazala, koliko bo Evropska komisija pri tem uspešna," je menil slovenski premier in v primeru dvojnih meril napovedal ustrezen odziv.