Cerar na proslavi ob prazniku: Kadar je šlo zares, smo Slovenci znali stopiti skupaj

Premier Miro Cerar je na današnji državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju spomnil na lekcije iz zgodovine, ki jih ne gre pozabiti. Nauk za današnji dan pa je po njegovih besedah: z drugimi, ne proti drugim. "Bodimo dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov," je med drugim državljane pozval slavnostni govornik.

Po Cerarjevem mnenju je pomembno, da se ob vsakoletnih proslavah dneva upora spomnimo, da smo Slovenija vsi, tako slovenski reformatorji in razsvetljenci, Matija Gubec in kmečki uporniki, podporniki zedinjene Slovenije iz leta 1848, taborsko gibanje in vsi slovenski očetje ter nenazadnje sinovi in možje, padli v prvi svetovni vojni, katere 100-letnico konca obeležujemo prav letos. Letos obeležujemo tudi stoto obletnico bojev za severno mejo.

Danes pa se spominjamo pogumnega upora Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni, je dejal in dodal, da so njihova požrtvovalna borba, odločnost in tovarištvo omogočili preživetje našega naroda ter pomenijo temelj ustanovitve naše samostojne države. "S ponosom in hvaležnostjo gledam njihov zmagovit boj za svobodo in preživetje Slovenstva," je povedal premier, ki opravlja tekoče posle.

Po njegovih besedah je bila od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice. Krona slovenske uporniške misli in zavračanja tuje nadvlade pa je po Cerarjevih besedah nedvoumno enoten izid plebiscita leta 1990, svojo vizijo pa smo Slovenci obranili v osamosvojitveni vojni.

"Za to gre tudi v današnjih razsežnostih upora: za kritično, negativno sposobnost reči ne aktualnim krivicam in za hkratno pozitivno sposobnost, da znamo misliti prihodnje skupno tako, da iz njega nikogar ne izključujemo. Zato je treba upati - in si upati," je dejal.

Poudaril je, da Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov, ne naroda, ne človeštva, "in to ravno zato, ker je oboje znala misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa sebe 'kontra svetu'". "Kadar delaš in se boriš tako, vedno najdeš zaveznike za pravične boje in prave reči," je poudaril.

"To so lekcije, ki jih ne gre pozabiti: lekcije druge svetovne vojne, osamosvojitve, spopada s krizo, tudi nesebične pomoči beguncem. Nauk za današnji dan pa je: z drugimi, ne proti drugim," je dejal Cerar.

"Naj bo dan upora ob premisleku o upih prihodnosti tudi dan upora proti nasilju jezika in nad njim: naj bo dan, ko se zavemo, koliko sovraštva se najprej rodi v besedah, preden postane dejansko - in se temu pravočasno uprimo! Naj bo torej dan upora tudi dan upora sovražnemu govoru, dan upora proti temu, da se z besedami dela boleča in neupravičena sila ljudem," je pozval.

Kot je še povedal, je Slovenija preživela veliko težkih časov in se iz njih z inovativnostjo vsakič znova izvila. "Želim si, da danes združimo vse naše sile za zavezništvo prihodnosti. Izzivi so danes drugi, okupirani so prej trgi in misli kot pa ozemlja, prej čas kot prostor - a kdor okupira, ta mora vedeti, da je vedno nekje tu že tisti, ki se upravičeno upira," je povedal.

Zbrane je pozval, da bodimo ponosni, da imamo državo, ki je znala iz upora narediti razlog za slavje. "Bodimo dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov, malih in velikih. Bodimo ponosni na našo drago Slovenijo," je sklenil govor premier.

Za režijo umetniškega dela proslave je poskrbel Matej Filipčič, oblikovali pa so ga bodo igralci, glasbeniki, pevci in plesalci. Avtorji proslave so prepričani, da predstavljata upor in upanje temeljna vidika slovenske nacionalne identitete. Na proslavi bodo sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.

Neposredni prenos iz Kočevja je bilo od 20. ure mogoče spremljati tudi na prvih programih nacionalne televizije in radia. Proslave se je že udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. V njegovem uradu bodo na praznični petek sicer odprli vrata obiskovalcem, v številnih krajih po državi pa bodo proslave in spominski pohodi.

Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF), osrednjo odporniško organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni, so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru.

Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.

V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti.

Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.